Kameradi!
Zaposleni v Premogovniku Velenje smo kameradi različnih političnih prepričanj, a skupno nam je delo v Premogovniku Velenje in hčerinskih podjetjih in skupna nam je negotova usoda kaj bo z nami po izhodu iz premogovništva, kakršen pač bo. Zato smo pred volitvami na VSE politične stranke, ki kandidirajo na letošnjih volitvah naslovili vprašanja povezana s premogovništvom. Na naša vprašanja so nam odgovorili v naslednjih strankah: Domovinska liga (DOM), Socialni demokrati (SD), Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba, Nova Slovenija (NSi), Stranka Alenke Bratušek (SAB), Lista Marjana Šarca (LMŠ) in Resni.ca. Od 19 strank, in list, ki kandidirajo v vseh okrajih smo tako prejeli 7 odgovorov. Na naša vprašanja niso odgovorili: DeSUS, Gibanje Svoboda, Lista Borisa Popoviča, Naša dežela, Pirati, Naša prihodnost in Dobra država, Povežimo Slovenijo, SDS, SNS, Vesna in Za ljudstvo Slovenije. Vsem smo poslali enaka vprašanja in prosili za čim krajše in čimbolj eksaktne odgovore. Od sedmih prejetih odgovorov štirje sledijo našim vprašanjem, vendar z različno dolžino. V SAB in LMŠ so nam poslali odgovor v obliki enotnega komentarja iz stranke Resni.ca pa smo prejeli prvoosebne odgovore nekdanjega zaposlenega v PV. Odgovore objavljamo v celoti v enakem vrstnem redu kot smo jih prejemali v naš e-nabiralnik.
Analize odgovorov ne bomo pripravljali. Priporočamo pa vsem zaposlenim, da si jih preberejo. Morda bodo pa komu pomagali tudi pri morebitni odločitvi na volitvah.
Vsekakor pa vemo, da bomo stranke, ki so se na naš poziv odzvale gotovo držali za besedo, če bodo v vladi!
Srečno!
Domovinska liga (DOM):
Kdaj je za Vas sprejemljiva letnica prenehanja izkopavanja in uporabe velenjskega lignita?
Domovinska liga ne podpira zelenega prehoda in odpovedi proizvodnje električne energije iz premoga do leta 2033, kot je predvideno. Zagovarjamo podaljšanje obratovanja TEŠ 6 vsaj do leta 2043.
Ali je za vas sprejemljivo, da se velenjski lignit opredeli kot strateško pomembna surovina in se oblikuje v blagovne rezerve?
Da, lignit je strateško pomembna surovina. Smo za ekonomsko smotrno izkoriščanje lignita.
Ali je za vas sprejemljivo, da se Premogovnik Velenje opredeli kot javno gospodarsko službo strateškega pomena?
Ne.
Kako boste nadomestili izpad energije, ki se zagotavlja velenjskim lignitom?
Zavzemamo se za podaljšanje izkoriščanja lignita. Za termoenergijo je zaradi tehničnih pogojev edino potencialno nadomestilo jedrska energija.
Kakšni konkretni so vaši načrti za prestrukturiranje Skupine Premogovnika Velenje? Kam konkretno se bodo zaposlili knapi?
Kako boste zagotovilo enake plače in obseg delavskih pravic po prenehanju izkopavanja lignita, tudi vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (ODPZ – nekoč benificirana delovna doba)?
Zavzemamo se za bistveno podaljšanje dobe obratovanja rudnika, zato v naslednjih 20 letih prezaposlitve rudarjev ne bodo potrebne. Zaradi energetske krize bo prestrukturiranje bistveno bolj mehko.
Ali je za vas sprejemljivo, da se sedež HSE prestavi v Velenje?
Ne. Zagovarjamo racionalno poslovanje in ne verjamemo v politično všečno preseljevanje sedežev družb.
Socialni demokrati (SD):
Kdaj je za Vas sprejemljiva letnica prenehanja izkopavanja in uporabe velenjskega lignita?
Ni toliko pomembna letnica prenehanja izkopavanja kot sta pomembna oba dosežena mejnika – nadomestitev celotne proizvodnje iz okoljsko prijaznejših virov ter zagotovitev nadomestnih delovnih mest za vse, ki bi jih prenehanje izkopavanja kakorkoli prizadelo. Letnica prenehanja bi po našem mnenju morala biti determinirana z obema prej omenjenima mejnikoma.
Smatramo, da je zeleni energetski prehod potreben, vendar mora biti premišljen in ne sme povzročati ekonomskih in socialnih stisk prebivalcev Slovenije zaradi znatnega povečanja cen električne energije, prav tako pa mora uravnoteženo zagotoviti prestrukturiranje in nadomeščanje služb v Šaleški dolini. Letnica zapiranja, ki jo je sprejela aktualna vlada je bila določena brez treznega razmisleka. Pred sprejemanjem odločitve o zaprtju je potrebno imeti s strokovnimi študijami podprte jasne informacije in vse odgovore, predvsem pa na naslednja vprašanja:
- kako bo zagotovljena zanesljiva oskrba Slovenije z električno energijo po zaprtju TEŠ
- kakšne bodo posledice opustitve premoga na ceno električne energije v Sloveniji in toplotne energije v Šaleški dolini ter kako bodo te odločitve vplivale na položnice, ki jih bodo prejeli državljani,
- koliko bodo javne finance (državni proračun, pokojninsko in zdravstveno blagajno ter lokalne proračune) bremenili vplivi zaprtja delovnih mest, kot npr. izpad davčnih dohodkov in stroški socialnih transferjev za prizadete ljudi v predčasnem opuščanju premoga (npr. predčasne upokojitve, nadomestila za čas brezposelnosti…).
- katera so delovna mesta, ki bodo nadomestila ugasla delovna mesta v energetiki in njeni dobaviteljski verigi ter kakšna bo skupna vrednost potrebnih investicij za zagotavljanje nadomestnih delovnih mest,
- opredeliti kakšni so potrebni finančni viri za odpravo posledic opuščanja premoga in zagotovitev pravične tranzicije, od kod bodo zagotovljeni, koliko jih bo zagotovila Slovenija iz lastnega proračuna in koliko jih bo na voljo iz virov EU, ter v kakšni obliki (nepovratna ali povratna sredstva) bodo na voljo.
Glede na energetsko situacijo v Evropi in širše v svetu ni pričakovati, da bi premogovnik Velenje zapirali pred letom 2035, najverjetneje celo pet let kasneje. Do takrat je praktično nemogoče v celoti nadomestiti proizvodnjo iz TEŠ in obstoječega bloka NEK, ki bo do takrat tudi moral prenehati delovati. Ob predčasnem zaprtju in brez izgrajenih nadomestnih virov, bi se v Sloveniji srečali z energetsko draginjo zaradi visoke uvozne odvisnosti.
Ali je za vas sprejemljivo, da se velenjski lignit opredeli kot strateško pomembna surovina in se oblikuje v blagovne rezerve?
Da. Premog je edini Slovenski energetski vir, ki je neodvisen od zunanjih dejavnikov, neodvisen od politične in zunanje trgovinske slike okolice Slovenije, zato imamo nad tem strateškim virom popolno in neodvisno kontrolo. Zaloge premoga so zadostne za vsaj 25 let nadaljnjega delovanja TEŠ, na ceno pa ima Slovenija kot lastnica popoln neposreden vpliv.
V času aktualne energetske krize je do izraza prišla energetska odvisnost in njene posledice. Domači energenti so strateško pomembni viri in v obdobjih oteženega dostopa do energentov na trgu sami po sebi predstavljajo rezervo.
Ali je za vas sprejemljivo, da se Premogovnik Velenje opredeli kot javno gospodarsko službo strateškega pomena?
Premogovnik Velenje je strateškega pomena kot gospodarska družba.
Kako boste nadomestili izpad energije, ki se zagotavlja z velenjskim lignitom?
Nadomeščanje ni edini izziv, saj bo po vseh projekcijah odjem električne energije v prihodnje naraščal in bo tako potrebno poskrbeti še za nastajajočo razliko med proizvodnjo in predvidenim odjemom. Bistveni del manjka lahko suvereno pokrije konvencionalni proizvodni vir, tj. jedrska energija in v komplementarnem smislu tudi možni hidro projekti. V določenem delu pa OVE pri katerih je potrebNo upoštevati tudi hranilnike energije kjer bi poleg baterijskih sklopov v prihodnje potrebno rečunati tudo na vodik, še najprej pa na konvencionalne tehnologije – ČHE.
Kakšni konkretni so vaši načrti za prestrukturiranje Skupine Premogovnika Velenje? Kam konkretno se bodo zaposlili knapi? Kako boste zagotovilo enake plače in obseg delavskih pravic po prenehanju izkopavanja lignita, tudi vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (ODPZ – nekoč benificirana delovna doba)?
Premogovnik Velenje ima vrsto programov, ki so sposobni ob ustreznem prestrukturiranju z deležem na trgu nadaljevati svoje aktivnosti.
Takšni programi, ki trenutno tečejo predvsem za Premogovnik Velenje in le deloma na trgu, so npr.:
strojna in elektro dela, ki se izvajajo predvsem na HTZ in v Sipoteh
lesna proizvodnja, ki se izvaja v PLP
inženirsko projektiranje, geomehanika in geotehnika, geodetska dela
Te programe je potrebno nadgraditi in prestrukturirati glede na potrebe trga.
Poleg tega je potrebno razviti nove programe, sredstva za te pa črpati iz EU skladov (poleg sklada za tranzicijo je na voljo cela vrsta drugih programov). Z delovanjem v novi vladi se bomo zavzeli za ustrezno zagotovitev finančnih sredstev za ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo skozi proračunska sredstva, poleg tega pa mora Šaleška dolina v Sloveniji imeti prednost pri kandidiranju za dodelitvi EU sredstev.
Zagovarjamo, da se glavni viri za prestrukturiranje zagotovijo s strani:
Proračuna RS
EU skladov (ne le »just transition fund«, temveč tudi drugih instrumentov)
Investicijski kapital vlagateljev ,ki jim je potrebno za povečan interes zagotoviti dostop za delno financiranje iz obeh prejšnjih mehanizmov.
Za investicijski kapital je potrebno s strani države v Šaleški dolini zagotoviti ustrezno ugodno davčno okolje, ki bi dajal investitorjem možnosti ugodnosti davčnih olajšav za investicije, poleg tega pa bi za novo ustvarjena delovna mesta v začetnem obdobju polovico prispevkov lahko krila država (po vzoru kot je to že zagotovila za novonastale samostojne podjetnike v Sloveniji).
Novi programi naj bodo predvsem iz energetiki sorodnih področji, npr. zelo aktualno je trenutno proizvodnja baterij in proizvodnja čipov, ki sta tudi prioriteti Evropske unije, in bi jo država umestila v prestrukturiranje regije.
Ali je za vas sprejemljivo, da se sedež HSE prestavi v Velenje?
Prestavitev sedeža HSE v Velenje je sprejemljivo.
Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba
Kdaj je za Vas sprejemljiva letnica prenehanja izkopavanja in uporabe velenjskega lignita?
Po našem mnenju in programu gZD so prioritete na energetskem področju:
- zmanjšanje rabe končne energije pod 25 TWh letno;
- vzpostavitev novih sistemov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov;
- gradnja sistemov za hranjenje in pretvorbo energije iz obnovljivih virov;
- opustitev jedrske energije.
- Ugibanja glede predčasnega prenehanja izkopavanja in uporabe velenjskega lignita so preuranjena. V tem trenutku je toliko je nejasnosti na energetskem trgu (posledica Rusko Ukrajinske vojne na energetsko oskrbo Slovenije, možnost alternativne dobave naravnega plina, verjetnost ugasnitve nuklearke po redni obratovalni dobi 2023, možnost pospešenega prehoda na rabo obnovljivih virov, možnost hitrejše gradnje HE, hitrost zmanjševanja rabe energije…), da bi bil predlog določitve časovnice prenehanja izkopavanja in uporabe velenjskega lignita neresen. Zato bo treba Nacionalno strategijo za izstop iz premoga novelirati.
Ali je za vas sprejemljivo, da se velenjski lignit opredeli kot strateško pomembna surovina in se oblikuje v blagovne rezerve?
Velenjski lignit je v Državni rudarski strategiji uvrščen med državno strateške surovine, skladno z ZRud-1.
Ali je za vas sprejemljivo, da se Premogovnik Velenje opredeli kod javno gospodarsko službo strateškega pomena?
Rudarstvo ima izreden gospodarsko strateški pomen, kar bo treba upoštevati ob načrtovanju prenehanja rudarjenja.
Kako boste nadomestili izpad energije, ki se zagotavlja z velenjskim lignitom?
TEŠ 6 je bil zgrajen kot prehoden energetski objekt za doseganje trajnostne energetske oskrbe. Deloval naj bi do leta 2054. Več je signalov, da bo treba ustaviti njeno delovanje in posledično tudi rudarjenje pred tem letom, tako zaradi emisij toplogrednih plinov kot zaradi verjetne težave zagotavljanja lignita. Ob predhodnem zapiranju, bo treba nadomestiti izpad energije z obnovljivimi viri. Ob tem je treba ohraniti in uporabiti vso obstoječo infrastrukturo.
Je več scenarijev, kako nadomestiti izpad lignita:
- plavajoča sončna elektrarna za proizvodnjo elektrike na Velenjskem jezeru 100 MW in na Šoštanjskem jezeru 58 MW, vendar oddaljena od Velenjske plaže tako, da ne bi ovirala razvitega turizma,
- Viške elektrike sončne elektrarne uporabiti za proizvodnjo vodika z elektrolizo in ga vtiskati kot vodik ali kot zeleni metan (bioplin ali sintetični naravni plin) v plinovod.
- vstopna postaja vodikove avtoceste po projektu RESHUB
- zamenjava energenta za proizvodnjo toplote in elektrike, namesto lignita sintetični naravni plin
- verjetna je kombinacija raznih scenarijev.
Kakšni konkretni so vaši načrti za prestrukturiranje Skupine Premogovnika Velenje? Kam konkretno se bodo zaposlili knapi? Kako boste zagotovilo enake plače in obseg delavskih pravic po prenehanju izkopavanja lignita, tudi vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (ODPZ – nekoč benificirana delovna doba)?
Vprašanja, čeprav zelo pomembna, so preuranjena. Strategijo izstopa iz premoga za leto 2033 in prestrukturiranje premogovnih regij bo treba, zaradi energetskih posledic Rusko Ukrajinske vojne, odložiti. Zato se tudi roki za prestrukturiranje zamikajo, kar bo imelo ugodne posledice za vse deležnike. Načelno pa so aktivnosti in obveznosti že določene v Strategiji izstopa iz premoga.
Ali je za vas sprejemljivo, da se sedež HSE prestavi v Velenje?
Podpiramo decentralizacijo, zato je povsem sprejemljivo, da se sedež HSE prestavi iz Ljubljane. Ne nasprotujemo lokaciji sedeža HSE v Velenju.
Nova Slovenija (NSi)
Kdaj je za Vas sprejemljiva letnica prenehanja izkopavanja in uporabe velenjskega lignita? Napovedan konec uporabe premoga za proizvodnjo elektrike je predviden za leto 2033.
Ali je za vas sprejemljivo, da se velenjski lignit opredeli kot strateško pomembna surovina in se oblikuje v blagovne rezerve?
Gre za strokovno oceno, v stranki pa zaenkrat nismo zaznali posebne potrebe po takšni opredelitvi.
Ali je za vas sprejemljivo, da se Premogovnik Velenje opredeli kod javno gospodarsko službo strateškega pomena?
Premogovnik Velenje je pomemben član skupine HSE in kot tak opravlja dejavnost, ki je ključnega pomena za delovanje države.
Kako boste nadomestili izpad energije, ki se zagotavlja z velenjskim lignitom?
Vsako proizvodno enoto električne energije, ki jo poganjajo fosilna goriva, je pred ukinitvijo potrebno nadomestiti z novimi obnovljivimi viri električne energije.
Kakšni konkretni so vaši načrti za prestrukturiranje Skupine Premogovnika Velenje? Kam konkretno se bodo zaposlili knapi? Kako boste zagotovilo enake plače in obseg delavskih pravic po prenehanju izkopavanja lignita, tudi vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (ODPZ – nekoč benificirana delovna doba)?
Zagotovili bomo zadostne spodbude za prekvalifikacijo in prezaposlitev. Spremenili in razširili bomo regionalen sistem formalnega in neformalnega izobraževanja. Nudili bomo podporo zasebnemu sektorju pri zagotavljanju novih delovnih mest, ki zagotavljajo primerljiv življenjski standard lokalne delovne sile (sanacija okolja, predelava lesa…)
Ali je za vas sprejemljivo, da se sedež HSE prestavi v Velenje?
V NSi podpiramo decentralizacijo. Če bi se našel širši družben in strokoven konsenz po selitvi sedeža v Velenje, bi idejo podprli.
Stranka Alenke Bratušek (SAB)
Uvodoma želimo izpostaviti, da smo v stranki SAB ničkolikokrat poudarili, da smo saleško dolino več desetletij izkoriščali in da menimo, da je treba tudi vse nadaljnje odločitve sprejemati na podlagi dialoga z lokalno skupnostjo. Načeloma se strinjamo, da morajo vsi deležniki storiti vse, kar je v njihovi moči, da bo do načrtovane opustitve rabe premoga prišlo čim prej, vendar pa to ni tako preprosto – prehod mora potekati PRAVIČNO. Največ izzivov lahko pričakujemo na socialnem področju, saj Premogovnik Velenje zaposluje več kot 2000 oseb. Dokler nimamo odgovorov, kje točno bo službo našel vsak izmed njih, je precej smelo govoriti o zaprtju. Drugo vprašanje pa je – kakšna bo alternativa? Prehoda ne bo mogoče izvesti, ne da bi pri tem utrpeli manko proizvedene energije. Aktualne razmere in energetska kriza to dejstvo še zaostrujejo. Primerna letnica za zaprtje premogovnika bo tako tista, ko bodo vsi odgovori in rešitve znani in dorečeni.
Prav tako smo ob obravnavi zakona o zapiranju rudnika RTH denimo opozorili, da je dogajanje v Zasavju svojevrstno svarilo, kaj Slovenijo čaka ob izstopu iz premoga tudi na področju savinjsko-saleške regije. Prav ob zapiranju rudnika RTH je namreč jasno pokazalo, za kako zapletene in kompleksne procese gre pri energetskem, okoljskem, gospodarskem in družbenem prestrukturiranju regij. Že tedaj smo potegnili vzporednico s premogovnikom Velenje in opozorili na to, da se je treba pri slednjem stvari lotiti bolj preudarno in premišljeno, saj je jasno, za koliko večje razsežnosti z vidika obsega rudarjenja in količine izkopanega premoga gre pri Premogovniku Velenje.
Lista Marjana Šarca (LMŠ)
V LMŠ zagovarjamo predvsem urejen in sistemski prehod Slovenije s premoga na druge vire energije. Glede na cene ETS kuponov in trende v evropski energetiki (prenova sistema ETS, ukinjanje brezplačnih kuponov za industrijo po letu 2028 in uvajanje novih mehanizmov omejevanja uporabe ogljika v industriji ter v energetiki, kjer so v ospredju posredni izpusti ogljika) zagovarjamo, da se premog uporablja, dokler se ne oblikujejo in zagotovijo ustrezni nadomestni viri energije, hkrati pa se z uporabo sklada za pravični prehod in socialnega sklada oblikujejo programi prestrukturiranja in prekvalifikacije zaposlenih. Časovni okvir velike večine evropske industrije je, da se bo to zgodilo v roku 8 let. Npr. jeklarska industrija bo premog v celoti opustila med letoma 2030 in 2032. Zato je najslabša izbira za vse – tako TEŠ kot tudi Premogovnik Velenje -, da se zgodi stihijski in neurejen prehod, kjer bi zaradi naraščajočih cen prišlo do finančnega kolapsa TEŠ in posledično tudi Premogovnika Velenje. V tem okviru – glede na razvito električno infrastrukturo – načrtujemo pripravo programa za razvoj Šaleške doline v okviru novega koncepta energetskega razvoja Slovenije, kjer bodo nove tehnologije omogočile vsaj delno ohranitev proizvodnje energije v regiji.
Četudi se opredeli tako zaloge kot sam rudnik za javno gospodarsko dejavnost strateškega pomena, kot tak ne bo mogel delovati na trgu oziroma bo postal cenovno in sicer nekonkurenčen, zato ta ideja ne prinaša rešitve ne za delovna mesta ne za sam rudnik kot podjetje. Izpad energije iz TEŠ se bo nadomeščal z obnovljivimi viri – sonce, veter, geotermalni viri, voda – in z modernizacijo distribucijskega omrežja, vključno z lokalnimi shranjevalniki električne energije, povezanimi v enoten sistem, medtem ko bo na sistemski ravni, če bo o tem obstajal družbeni konsenz, pasovno stabilnost zagotavljal NEK2, ki bo tudi vir vodika kot nosilca energije.
S sofinanciranjem in financiranjem iz obeh že navedenih skladov se bo pritegnilo investitorje v Šaleško dolino, kar pomeni nova delovna mesta, pri čemer bodo zaposleni v rudniku ohranili vse pridobljene pravice in varstvo oziroma bodo iz Evropskega socialnega sklada za prehod deležni dodatnih sredstev in varstva, česar njihovi kolegi ob zapiranju rudnikov v Sloveniji v preteklosti niso imeli.
Kar se tiče selitve sedeža HSE v Velenje, načeloma nimamo zadržkov.
Resni.ca
- tako kratko ročno kaj šele dolgoročno trenutno žal ne vidim, da bi se sploh lahko pogovarjali o zaprtju rudnika saj smo preveč podhranjeni glede energije
- absolutno je zame sprejemljivo, da se Velenjski lignit opredeli kot strateško pomembna surovina, ker kot sami veste, drugega stabilnega energenta mi nimamo (razen 1/2 NEK) in je to še kako pomembno, da obdržimo vso infrastrukturo, ki jo imamo
- enakega mnenja, sem glede tretjega vprašanja. Premogovnik Velenje se mora obravnavat kot služba/dejavnost strateškega pomena
- trenutno v primeru glede izpada energije, ki ga proizvajata naš rudnik in TEŠ mi sami ne moremo nadomestiti. Utopično je razmišljanje o vetrnicah in solarnih sistemih, da nam lahko nadomestijo ta izpad, ker enostavno to so rez na nek način zelene energije vendar še zdaleč to ne zadostuje za stabilni vir enrgije kot ga lahko zagotavlja TEŠ
- ko bo prišel čas prestrukturiranja za katerega realno mislim, da smo še kar precej oddaljeni bo potrebno obvezno vključiti neodvisne strokovnjake, neodvisne inštitute, ki niso financirani s strani države, ki bi podali mnenja glede prestrukturiranja. Najbrž nam je vsem jasno , da toliko ljudi kot jih imamo sedaj zaposleneih ni možno kar tako enostavno prezaposliti npr. kakšno turistično dejavnost zato resnično mislim, da smo še daleč od tega, da bi lahko razmišljali o kakršnem koli zapiranju.
Lahko je nekomu govorit o zapiranju itd…, radi bi te ljudi videl kaj bodo juter govorili, če bi prišlo do izpada na kaj se bodo priklopili (morda na plin, ki ga imamo v izobilju še za vžigalnike ga nimamo kaj šele, da bi bili neodvisni, veternice….)
- bolj kot selitve HSE v Velenje bi najprej razmislil v drugo smer (o nadzoru), kajti v končni fazi, če podjetje dela dobro je vseeno kje je stacionirano, samo potreben je resen neodvisen nadzor nad poslovanjem. Malo tako po domače naj rečem, če lahko, da saj v HSE vključeno vse tako Dravske elektrarne kot vse ostalo pa se mi poraja vprašanje, da bi pa tudi nekdo drug lahko izrazil isto težnjo in bi bili zopet na različnih bregovih, sicer pa nimam nič proti če bi se to zgodilo saj bi na nek način najbrž pridobili kakšno delovno mesto več seveda s sposobnimi ljudmi iz domačega okolja