Praznik dela ni le dan za pohode, piknike, zabave, kot ga poznamo v času divjega kapitalizma. Predvsem je dan, ko se moramo spomniti vseh bork in borcev za delavske pravice, ki jih danes jemljemo kot samoumevne.
Osemurnega delovnika delavcem nihče ni podaril zgolj »na lepe oči«. Dopust, regres in deputat nista prišla z dobro voljo in nasmehom, kot tudi ne plačana bolniška odsotnost. Da so si naši predhodniki te pravice izborili, so bili potrebni predvsem enotnost, složnost in odločnost izboriti si boljšo prihodnost za svoje otroke in vse ostale. Praznik dela tako ni praznik vseh nas delavcev in naših predhodnikov, ampak tudi praznik naših otrok.
Ta odgovornost za boljši jutri naših otrok in zanamcev je danes bolj kot kadarkoli odvisna od nas. Knapi moramo bolj kot kadarkoli prej znova pokazati složnost, enotnost in odločnost.
Poskrbimo, da bo tudi novim generacijam bolje. Ustvarimo jim pogoje za pravičen prehod, da bodo lahko s ponosom rekli: Hvala našim prednikom, ki so nam to ustvarili.
Živela 1. in 2. maj!
SDRES
zanj Asmir Bećarević