Potek pogajanj s poslovodstvom v zvezi stavkovnih zahtev

Potek pogajanj s poslovodstvom v zvezi stavkovnih zahtev

Spoštovane članice in člani, spoštovani sodelavci in sodelavke,

9. marca, ob 7. uri, smo se sestali na sestanku s poslovodstvoma PV in HTZ, na katerem so nam predstavili opredelitev do zadnjega približevalnega predloga stavkovnega odbora – socialnega sporazuma in podpisa podjetniške KP, kateri bi ob podpisu za določen čas zagotavljal socialni mir v podjetju in pot k odpravi kršitev in zagotavljanja tistega, kar delavcem pripada. Spomnimo, da smo na četrti seji – pogajanju – poslovodstvu ponudili v podpis Pogodbo o sprejemu podjetniške kolektivne pogodbe (dvostranski podpis obstoječe KPPV), kateremu v preteklosti poslovodstvo ni nasprotovalo, a do tega podpisa ni prišlo, ker je temu nasprotoval SPESS-PV. Poslovodstvo je, najkasneje po posvetu z Nadzornim svetom PV, zavrnilo podpis Pogodbe o sprejemu podjetniške kolektivne pogodbe.
Po oceni direktorice invalidskega podjetja HTZ Velenje pa so zahteve neutemeljene oziroma se ne nanašajo na družbo HTZ, ker SDRES nima statusa reprezentativnega sindikata in tako ne izpolnjuje formalnih pogojev za pogajanja in podpis socialnega sporazuma. Po njenem prepričanju je trenutno edini reprezentativni sindikat, ki zastopa zaposlene v družbi HTZ, SPESS oziroma Sindikalna podružnica SPESS v HTZ. (O tej zadevi bo odločilo sodišče.)

Kot ste verjetno že opazili, smo se do sedaj v stavkovnem odboru obvezali k medijskem molku z namenom, da bi vse nepravične in pereče zadeve uredili “za mizo” znotraj podjetja – v dobro podjetja, torej v dobro zaposlenih.
Menimo, da pogajanja niso obrodila ničesar drugega, kot nekaj obljub poslovodstva za katera ne želijo dati pisnih zagotovil, ter predloge poslovodstva, da se glede 3., 7., 8., 9. in 10. stavkovne zahteve dogovorimo skupaj vsi socialni partnerji v okvirju pogajanj za kolektivne pogodbe, na kar smo za večino teh zahtev, pod določenimi pogoji, tudi pristali. Dosegli smo izplačilo dela plače iz naslova poslovne uspešnosti za leto 2017, kar je bil tudi povod za stopnjevanje sindikalnih aktivnosti z grožnjo s stavko.
Nadalje, v točkah, ki se nanašajo na dolgove iz preteklosti, je utopično nadaljevati poganja v socialnem dialogu. Slednji je priročen inštrument zavlačevanja, izkoriščanja in brzdanja nezadovoljnih delavcev.

I. ZAHTEVA

Od januarja 2018 pa vse do prenehanja odkopavanja premoga, pri načrtovanju proizvodnje v posameznem letu poleg geomehanskih razmer v jami, projektnih razmer in tehnoloških razmer, upošteva tudi število zaposlenih v proizvodnem procesu pridobivanja premoga, njihov zakonsko in pogodbeno določen delovni čas ter predpise s področja varstva in zdravja pri delu;

Obrazložitev k stavkovni zahtevi:

Določeni zaposleni v jami, izven jame in tudi v režiji so preobremenjeni zaradi doseganje plana proizvodnje. Zaradi planiranja in Preobremenjena je tudi jama. Mi kopljemo tone, prodajamo pa energijo. Da za doseganje snovnega plana načrtujemo z nadurnim delom, je nezakonito. Poškodbe se pojavljajo tudi na jamskih objektih, ker odkopavanje poteka prehitro. Ta točka je po mnenju stavkovnega odbora ključnega pomena saj se navezuje na večino ostalih stavkovnih zahtev.

Po nam znanih podatkih, razvidno tudi iz javno dostopnih podatkov, delodajalec planira proizvodnjo ne le glede na potrebe TEŠ temveč tudi glede na potrebe prihodkov v posameznem letu iz naslova prodaje premoga z namenom zagotavljanja “ustreznih prihodkov” oziroma zagotavljanja likvidnost poslovanja. To posledično vpliva na zdravje in varnost zaposlenih ter jamske objekte. Takšno planiranje ni v skladu z rudarsko zakonodajo kakor tudi ostalo zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu ter delovno pravno zakonodajo. Posledice takšnega planiranja so vedno bolj vidne v poškodovanih jamskih objektih, degradiranem okolju, številu invalidov, procentu bolniškega staleža, itn. Slednje pa precej odstopa od povprečja v RS. Poslovodstvo mora pri opravljanju svojih nalog oziroma načrtovanju plana proizvodnje predvsem pa prodaje pridobljenega (izkopanega) energenta – lignita – ravnati v dobro družbe z dolgoročnim pogledom ter s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

Pridobivanje in zbiranje podatkov je ključnega pomena za pravilno planiranje proizvodnje, pri višini slednje pa moramo predvsem upoštevati, da se zagotovi čim večja stopnja varnosti in zdravja na delovnem mestu. Pridobljene in zbrane podatke bi tako skupaj povzeli z oceno izračunano iz povprečnega števila oddelanih ur (vključno z nadurnim delom) za redno proizvodnjo, v metrih novih prog in pretesarb ter izkopanih ton, deljeno na povprečno število zaposlenih ter vse skupaj za obdobje zadnjih 10. letih. Tako izračunano število bi upoštevali kot normativ v določanju možnega letnega plana proizvodnje ob upoštevanju tehnološkega napredka. Število nadur, ki se ne smejo odrejati za doseganje redne proizvodnje, bi omejili na 120 oziroma 160 (s pisnim soglasjem) na zaposlenega. Nadalje, pridobljeni podatki bi lahko ugotovili kakšni so dejanski stroški zaradi intenzivnejšega odkopavanja, ki se dejansko kažejo v poškodovanih jamskih objektih, degradiranem območju in pretesarjenjih oziroma obnovljenih objektih, nadurnem delu, itd…

Glede na zgoraj navedeno in dejansko stanje je stavkovni odbor SDRES predlagal:
Delodajalec se zaveže, da bo od 1. marca 2018 pa vse do prenehanja odkopavanja premoga pri načrtovanju osnovnega plana proizvodnje v posameznem koledarskem letu upošteval oziroma izvajal vse Zakone, podzakonske akte, predpise, navodila delodajalca in zavezujoče kolektivne pogodbe. Poleg geomehanskih razmer v jami, ki vidno povzročajo poškodbe na jamskih objektih kakor tudi okolju se delodajalec zaveže, da bo pri načrtu osnovnega plana proizvodnje upošteval predvsem:
– število rednih delovni dni v koledarskem letu;
– letni, mesečni , tedenski in dnevni fond efektivnega delovnega časa;
– dnevni delovni čas;
– število delavcev, ki so neposredno razporejeni v proizvodni proces posameznih faz, ki so potrebne za pridobivanje premoga;
– čas izvedbe posameznih faz dela;
– vrsto in količino razpoložljivih delovnih sredstev.

Delodajalec in sindikat v 30. dneh od podpisa tega dogovora oblikujeta paritetno komisijo, ki bo pristojna za ovrednotenje in reševanje zgoraj naštetih alinej/postavk. Na podlagi ocene komisije se:

– uredi skladnost planirane proizvodnje (dnevne, tedenske, mesečne, letne) ter oblikujejo predlogi s ciljem zagotavljanja dolgoročnega odkopavanja ter stabilnosti jamskih objektov in degradiranega območja,
– uredi skladnost planiranja z razpoložljivimi kadri, efektivnim delovnim časom in oblikovanjem predlogov s ciljem humanega urejanja delovnega časa.
Paritetna komisija šteje sedem članov, vsaka stranka imenuje po dva člana, dva člana imenujeta stranki skupaj, eden je pa predstavnik sveta delavcev. Paritetna komisija se sestane praviloma dvakrat letno, razen v izjemnih primerih, ki zahtevajo takojšnje reševanje.

ALI
Delodajalec omogoči reprezentativnemu sindikatu sodelovanje pri preiskovanju in reševanju vseh vprašanj, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu. V ta namen jim mora delodajalec dovoliti, da povabijo zunanje strokovnjake, vključno s specialisti za varnost in zdravje pri delu ter medicino dela, in da jim omogoči vstop na vsa delovišča z namenom, da uveljavijo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, ki izhajajo iz zakonov, kolektivnih pogodb in drugih predpisov in to pod enakimi pogoji, kot jih imajo službeni obiski. To velja tudi za strokovne svetovalce sindikatov. Dodatno lahko sindikati povabijo organizacije, ki opravljajo meritve dejavnikov tveganja delovnega okolja.

Na 4. pogajalskem srečanju je poslovodstvo predlagalo sledeče:

Predlagamo, da se podrobnosti v zvezi z doseženimi in planiranimi aktivnosti/rezultati na področju PROIZVODNJE obravnavajo med vodstvom podjetja in socialnimi partnerji 2x letno in sicer: v marcu/aprilu v zvezi z doseženimi rezultati in problematiko v preteklem letu ter v oktobru/novembru v zvezi z načrti/aktivnostmi v naslednjem letu.
Obravnava bi bila seznanitvene narave, saj je vodstvo družbe edino odgovorno za poslovanje družbe ob tem pa gre za zelo strokovne odločitve za katere so pristojne in odgovorne strokovne službe Premogovnika Velenje.
SDRES je nato po 4. pogajalskem srečanju ponudil približevalni predlog:
Poslovodstvo Premogovnika Velenje se zaveže, da se bodo podrobnosti v zvezi z doseženimi in planiranimi aktivnosti/rezultati na področju PROIZVODNJE obravnavali med vodstvom podjetja in socialnimi partnerji 2x letno in sicer: v marcu/aprilu v zvezi z doseženimi rezultati in problematiko v preteklem letu ter v oktobru/novembru v zvezi z načrti/aktivnostmi v naslednjem letu. Delodajalec najmanj 5 delovnih dni pred vsako obravnavo posreduje socialnim partnerjem poročilo/plan v pisni obliki.
Delodajalec omogoči reprezentativnemu sindikatu sodelovanje pri preiskovanju in reševanju vseh vprašanj, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu. V ta namen jim mora delodajalec dovoliti, da povabijo zunanje strokovnjake, vključno s specialisti za varnost in zdravje pri delu ter medicino dela, in da jim omogoči vstop na vsa delovišča z namenom, da uveljavijo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, ki izhajajo iz zakonov, kolektivnih pogodb in drugih predpisov in to pod enakimi pogoji, kot jih imajo službeni obiski. To velja tudi za strokovne svetovalce sindikatov. Dodatno lahko sindikati povabijo organizacije, ki opravljajo meritve dejavnikov tveganja delovnega okolja.

II. ZAHTEVA

Izvede obračun zneskov premalo izplačanih plač delavcem za polni delovni čas v obdobju od januarja 2012 do decembra 2016 ter s stavkovnim odborom sklene sporazum o načinu obrestovanja in povračilu tega zneska;

Obrazložitev stavkovnega odbora k stavkovni zahtevi:

V našem podjetju že nekaj desetletij, zaradi obvladovanja stroška dela, uporabljamo kot polni delovni čas delovni čas, ki je krajši od 40 ur tedensko. Tako je v skupini Premogovnik Velenje najmanj od leta 2014 veljal kot polni delovni čas 39-urni delovni čas (obdobje pred letom 2014 ni pomembno zaradi zastaranja), v letu 2015 ter 2016 pa ravno tako 39-urni delovni čas.
– 01.01.2014 – 31.12.2015 (39 ur)
– 01.04.2016 – 31.12.2016 (39 ur)

Uporaba krajšega delovnega časa od 40 ur, kot polnega delovnega časa je zakonita in prispeva k psihofizičnemu zdravju delavcev, omogoča večjo možnost usklajevanja delovnega in družinskega življenja ipd. Tako možnost določa tudi 2. odstavek 143. člena ZDR-1. V navedeni določbi je opredeljeno, da je delovni čas, ki je krajši od 40 ur, vendar ne manj kot 36 ur možno opredeliti kot polni delovni čas, z zakonom oziroma kolektivno pogodbo. Iz dokumentacije, ki mi jo je predložila moja stranka pa izhaja, da ste tak delovni čas uredili z aneksi h kolektivni pogodbi Premogovnika Velenje (od leta 2012 npr. z aneksom št. 14, z aneksom št. 21, z aneksom št. 23 itd.).
Z aneksi določen delovni čas krajši od 40 ur tedensko še vedno predstavlja polni delovni čas in je merilo za določitev pravic in obveznosti delavca. Ob tem je potrebno upoštevati, da vse pogodbe o zaposlitvi določajo (člen 1) da se delovno razmerje v našem podjetju sklepa za polni delovni čas (pri tem se ne spuščam v izjeme, o katerih verjetno z določenim številom delavcev zaradi invalidnosti, zdravstvenega stanja ali poslovnih potreb sklepate tudi pogodbo o zaposlitvi po 65. oz 70. členu ZDR-1, torej za delovni čas, ki je krajši od polnega). Poleg tega v pogodbah o zaposlitvi ni določeno plačilo na uro, temveč je določena osnovna plača delavca po definiciji Zakona o delovnih razmerjih, ki upošteva zahtevnost dela in znaša na dan podpisa pogodbe za polni delovni čas X evrov bruto.
Najmanj od leta 2013, (obdobje pred letom 2013 ni pomembno zaradi zastaranja) delavcem v navedenem obdobju delodajalec izplačuje nižjo osnovno plačo, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi. Torej, delodajaelc ne izplačuje polne plače temvečdelodajelc za izplačilo upošteveva dejansko opravljene ure, torej delodajalec ravna kot da so delavci opravljli delo v krajšem delovnem času od polnega, kar pa ni ne pravilno in ne zakonito. Po ZDR-1 ne zadošča, da za obvladovanje stroška dela delodajalec podpiše z enim izmed reprezentativnih sindikatov Aneks h Kolektivni pogodbi, prav tako ne zadošča, da delodajalec in delavec podpišeta aneks k pogodbi o zaposlitvi. Za krajši delovni čas od polnega mora delodajalec z delavcem, v skladu z 31. členom ZDR-1, podpisati novo pogodbo o zaposlitvi, kar pa ni storil.
Na 3. pogajalskem srečanju je poslovodstvo predlagalo sledeče:
Pogajalski strani skupaj izbereta sodnega izvedenca računovodske stroke za reševanje omenjene problematike.
Končni predlog stavkovnega odbora:
Podpisniki tega socialnega sporazuma najpozneje v 7 dneh od podpisa tega dokumenta skupaj izberejo sodnega izvedenca računovodske stroke za reševanje problematike izplačila premalo izplačanih plač za polni delovni čas. V primeru, da sodni izvedenec ugotovi, da je delodajalec nepravilno obračunaval in izplačeval plače za polni delovni čas, se delodajalec zaveže, da bo premalo izplačane plače od leta 2013 izplačal najpozneje v 30 dneh od prejema izvedenskega mnenja, brez obresti. Zastaralni rok iz 202. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se ne upošteva.

III. ZAHTEVA

Od 1. februarja 2018 uredi delovni čas delavcev v skladu z mednarodnimi konvencijami, zakonom in odločbo inšpektorata za delo RS tako, da v efektivni delovni čas delavcev všteje tudi čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kamor nedvomno sodi tudi čas priprave na delo, čas preoblačenja v delovna oblačila in nameščanja zaščitnih sredstev, kopanje ipd., ter da se naredi poračun oziroma obračun dela v efektivnem delovnem času za obdobje zadnjih petih let in se s stavkovnim odborom sporazume o načinu obrestovanja in povračilu tega zneska;

Obrazložitev stavkovnega odbora k stavkovni zahtevi:

Po večletnem opozarjanju smo se obrnili tudi na HSE kot 100% lastnika Premogovnika Velenje d.o.o. z namero, da bi preprečili morebitno večjo gospodarsko škodo te družbe, ki jo s svojim (ne)dialogom in nespoštovanjem, kakor tudi izvajanjem Odločb, zakonov in mednarodne konvencije, lahko povzroči, oziroma jo že povzroča, poslovodstvo Premogovnika Velenje kakor tudi poslovodstvo HTZ. I.P., d.o.o., ki je v 100% lasti Premogovnika Velenje (v nadaljevanju delodajalec), glede ne ureditve efektivnega delovnega časa ( v nadaljevanju EDČ) v našem podjetju. Kot reprezentativni sindikat v dejavnosti pridobivanja premoga, smo pozvali delodajalca, prvič pisno v letu 2015, nato še nekajkrat ustno in pisno, naj odpravi kršitve v zvezi z EDČ, oziroma uredi v Skupini PV EDČ, ki bo v skladu z zakoni in mednarodnimi konvencijami. Namreč, ureditev delovnega časa v skupini PV se trenutno razlikuje od vrste delovnega mesta in narave delovnega procesa. Verjetno je zaradi slednjega uvedel delodajalec več načinov evidentiranja delovnega časa. V sled navedenega pa prihaja do neenake obravnave določene skupine delavcev (delavci v delovnih oblačilih), oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca pri evidentiranju delovnega časa in obračuna plač. Ker s strani delodajalca ni bilo odziva na naša pisna, kakor tudi ustna opozorila in zahteve, kaj šele, da bi nas pozvali k socialnemu dialogu, smo konec leta 2016 kršitve delodajalca prijavili pristojnemu inšpektoratu za delo RS (v nadaljevanju IDRS). IDRS je dne 6. 2. 2017 izdal ODLOČBO, citiramo; Pravna oseba, družba Premogovnik Velenje d.d., s sedežem Partizanska 78, Velenje, mat.št. 5040361000, je dolžna zagotoviti izvajanje zakonov, drugih predpisov iz področja delovnih razmerij, tako v skladu z določilom 2. točke 142. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 21/2013, 78/2013-popr, 47/2015-ZZDSDT, 33/2016-PZ-F, 52/2016) v efektivni delovni čas delavcev všteje tudi čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe, kamor nedvomno sodi tudi čas priprave na delo, čas preoblačenja v delovna oblačila, kopanje in podobo. ROK: takoj, naloga je stalna. Na citirano Odločno se je, kot pričakovano, delodajalec pritožil na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ). Dne, 31. 8. 2017 pa nas je delodajalec seznanili, da sta družbi Premogovnik Velenje in HTZ Velenje, I.P., prejeli odločbo MDDSZ, ki v celoti zavrača pritožbi delodajalcev omenjenih družb na odločbo Inšpektorata za delo RS (IDRS), ki je bila izdana 6. 2. 2017. Nadalje nas je poslovodstvo družb seznanilo, da so sprožili Upravni spor, kar pa smatramo za nepotrebno in nesmiselno, da bi se poslovodstvi družb pritožili sedaj še na Upravno sodišče, namesto da končno uredita EDČ v skladu z zakonom in odločbo IDRS, ki bi po našem mnenju med drugimi pozitivnimi učinki, predvsem prispeval k boljši življenjski kakovosti zaposlenih, boljši psiho fizični kondiciji delavcev, ter znižanju (pre)visoke bolniške odsotnosti zaposlenih.
Lastnike, HSE smo obestili, da bo sindikat SDRES v primeru ne potrebnega nadaljnjega zavlačevanja ureditve EDČ s strani poslovodstva primoran temu primerno tudi ukrepati. Namreč, kljub več kot eno letnim poskusom iskanja razumevanja in vzpostavitve socialnega dialoga z pogovori, dopisovanjem, pozivi ter nazadnje tudi z opozarjanjem in posledično z odločbo IDRS, da se EDČ uredi in poleg tega, da ste kot 100% lastnik PV že pri rebalansu finančnega plana PV primaknili dodaten denar oziroma priznali in potrdili višji strošek dela ravno za namen pokrivanja stroškov iz naslova spremembe EDČ, se je potrebno zavedati, da delavci že več kot desetletje in še vedno delajo (pod pogoji in v okolju, ki je daleč od pisarniškega) najmanj 43 ur na teden, kar je najmanj cca 3 ure več od zakonsko dovoljenega. Delo, ki pa ga delavec opravi preko polnega delovnega časa, se smatra kot nadurno delo. Koliko bi v primeru tožbe delodajalca znašalo izplačilo neplačanih nadur za preteklih 5 let, verjetno ni ne zanemarljiv in je hkrati tudi nepotreben strošek, ob predpostavki, da niti ne upoštevamo zamudnih obresti. Kaj bi takšna »scena« pomenila za ugled in poslovanje skupine PV in nenazadnje tudi same skupine HSE, pa si lahko predstavljamo. Da bi se temu izognili pa v tem trenutku potrebujemo predvsem socialni dialog, ki ga lahko dosežemo le takrat, ko se bosta poslovodstvi PV in HTZ pripravljeni pogovarjati in se usklajevati s sindikati, da bodo tudi zaposleni kdaj zadovoljni.
Dejstvo je, da je v skupini PV dosedanja ureditev EDČ diskriminatorna za večino delavcev, medtem ko posamezni zaposleni že sedaj uživajo delovni čas, ki je v skladu z zakonodajo. Poleg tega, da imajo urejen delovni čas, v katerega se jim šteje preoblačenje v delovna oblačila in tuširanje, uživajo še bonitete, ki jih imajo sicer delavci, ki opravljajo polni delavni čas v jami.
Če povzamemo s povsem enostavno matematiko, potem delavci, ki delajo polni delovni čas v delovnih oblačilih, oz. v jami, cca. 11 ur več na mesečni ravni ter cca. 130 ur več na letni ravni. Zaradi sedanje diskriminatorne ureditve te ure niso zavedene kot nadure ter zato tudi niso plačane. Po pravnem mnenju bi lahko bile ure izven sedaj urejenega EDČ iztožljive za vsakega posameznega delavca, in sicer za obdobje zadnjih petih let.
Ker se ta problem vleče že predolgo časa smo ureditev le-tega dali med stavkovne zahteve, v katerem smo postavili končni datum za ureditev EDČ in odpravo diskriminacije s strani poslovodstva na 1. 4. 2018.

Prvi predlog stavkovnega odbora:
Delodajalec od 1. aprila 2018 uredi delovni čas delavcev v skladu z mednarodnimi konvencijami, zakonom in odločbo inšpektorata za delo RS tako, da v efektivni delovni čas delavcev všteje tudi čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kamor nedvomno sodi tudi čas priprave na delo, čas preoblačenja v delovna oblačila in nameščanja zaščitnih sredstev, umivanje ipd.
Na podlagi dogovora (socialnega sporazuma) se izvede obračun dela v efektivnem delovnem času za obdobje petih let. S socialnim sporazumom se določi način in dinamika izplačila premalo obračunanih ur in se delavcem v podpis ponudi individualne poračune pravilno obračunanega delovnega časa.
Na 1. pogajalskem srečanju je poslovodstvo predlagalo sledeče:
Sindikat SDRES in poslovodstvo se dogovorita, da se bosta o tej točki pogajala in dogovorila v okviru skupnih pogajanj za spremembo KP HSE in KPPS.

Kompromisni predlog stavkovnega odbora:
Podpisniki tega socialnega sporazuma se dogovorimo, da se bomo o tej točki (Efektivni delovni čas) pogajali in dogovarjali v okviru skupnih pogajanj za spremembo KP HSE in KPPS.
Na podlagi tega socialnega sporazuma delodajalca v 30 dneh izvedeta obračun dela v efektivnem delovnem času za obdobje petih let. Najpozneje 45 dni po podpisu tega dogovora podpisniki dogovorimo način in dinamika izplačila premalo obračunanih ur in se delavcem v podpis ponudi individualne poračune pravilno obračunanega delovnega časa najkasneje do 30. 6. 2018. Zastaralni rok iz 202. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se ne upošteva.

IV. ZAHTEVA

Zagotovi, da če pride do nenadnega zmanjšanja proizvodnje ali manjšega odvzema premoga, ne bo zniževal stroška dela oziroma mase plač, ter zagotovi socialno varnost zaposlenim v premogovništvu pri prehodu v nizkoogljično družbo (pri postopnem zapiranju premogovnika);

Obrazložitev stavkovnega odbora k stavkovni zahtevi:

Ta zahteva je dolgoročna, saj želimo z njo zagotoviti dolgoročno socialno in ekonomsko varnost zaposlenih. Zavedamo se razmer v energetiki, vendar smo prepričani, da lahko skupaj nekaj naredimo.
Premogovnik Velenje je eden pomembnejših členov verige pri doseganju neodvisne, nemotene in zanesljive domače proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji, premog iz PV pa je strateška surovina in energent. Ta bo še toliko bolj pomemben ob širjenju nestanovitnih OVE ter povečevanju porabe električne energije zaradi elektrifikacije prometa ter porabe električne energije pri hlajenju in ogrevanju stavb. Zaradi pomena TEŠ-a (in posledično PV-ja kot dobavitelja domačega energetna) za celoten električni sistem ter varno, zanesljivo in konkurenčno proizvodnjo, bo treba v kratkem poiskali in izvesti potrebne ukrepe za zagotavljanje konkurenčnosti TEŠ in domačega premoga na socialno sprejemljiv način. V sled navedenega in sklepa Vlade RS, ki je določil družbo PV kot zavezanko za obvezno organiziranje varovanja v skladu z ZZasV-1 in Uredbo o obveznem organiziranju varovanja (Uradni list RS, št. 80/2012) zaradi nalog, ki jih izvaja, bi poslovodstvo PV v skladu s svojimi pristojnostmi moralo predlagati Vladi RS, da opredelili PV kot obvezno gospodarsko javno službo. Pri teh je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Zaradi mednarodnih, evropskih in slovenskih podnebno-okoljskih zavez je sicer uporaba premoga sicer predvidena le še za že obratujoče naprave in sicer najkasneje do izteka njihove življenske dobe (glej npr. trenutni predlog Energetskega koncepta Slovenije).
Ker je kotel bloka6 TEŠ tehnično prilagojen energentu PV (lignit), ker je bil eden ključnih pogojev za zgradnjo bloka 6 izraba domačega energenta, ker PV zagotavlja tisoče neposrednih, posrednih in induciranih delovnih mest, ker preko financ in drugih učinkov omogoča dodaten razvoj okoliških občin (Velenje, Šoštanj, itn.) in nenazadnje, ker je domači premog neodvisen od geopolitičnih ovir, igric in vojn (spomnimo se le preteklih škodljivih plinskih vojn EU z Rusijo) in torej vedno dostopen za izrabo, je nujno, da delodajalec naredi vse, kar je v njegovi moči, da se na državni ravni pravno-formalno zapiše, da se lahko v TEŠ kuri izključno energent iz PV.
Ker je, kot smo do sedaj že večkrat povedali, energetika strateško področje, kjer morajo veljati dolgoročni in celoviti pogledi, vodeni oz. usmerjeni s strani države, je nujno, da se delodajalec obveže, da si bo prizadeval določati jasna določila glede nadaljnje uporabe premoga v Sloveniji do leta 2050 in pozneje. V izogib poslabšanju energetske oskrbe, socialne bombe zaradi izgube delovnih mest in drugih vidikov je tudi potrebno, da se sprejme zakon o postopnem zapiranju PV (Zakona postopnega zapiranja PV in pravične tranzicije vseh zaposlenih v nizkoogljično družbo), kjer bo eden od ključnih stebrov tudi dostojen in pravičen kadrovsko-socialni program.

Prvi predlog stavkovnega odbora:
Premogovnik Velenje je eden pomembnejših členov verige pri doseganju neodvisne, nemotene in zanesljive domače proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji, premog iz Premogovnika Velenje pa je strateška surovina in energent. Zaradi podnebno-okoljskih zavez je uporaba premoga sicer predvidena le še za že obratujoče naprave in sicer najkasneje do izteka njihove življenjske dobe. Ob tem bo, kot predvideva tudi trenutni predlog Energetskega koncepta Slovenija, igral pri (predčasnem) zapiranju energetskih obratov veliko vlogo evropski trg emisijskih kuponov (ETS shema). Na tem trgu se bo število emisijskih kuponov zaradi obvezujočih evropskih podnebnih zavez z leti zmanjševalo, tako da bo cena enega kupona naraščala. To bo zelo verjetno povzročilo ekonomsko oteženo obratovanje TEŠ-a in PV-ja. Podpisniki tega dogovora se v luči tega zavežejo, da bodo skupaj, najpozneje do 30. 6. 2018, pripravili in podpisali socialni sporazum, s katerim bo jasno določeno, kako se bo zagotavljala varnost, humanost in ekonomsko-socialna varnost pri izvajanju delovnih procesov v primeru nenadnega zmanjšanja proizvodnje ali manjšega odvzema premoga. V socialnem sporazumu je treba jasno izraziti stališča do dolgoročnega poslovanja skupine Premogovnika Velenje, predvsem zaradi spremenjenih tržnih (nizke cene energije), tehnoloških (hitro padanje cen obnovljivih virov energije) in podnebnih (Pariški sporazum, evropske zaveze po 80-95% znižanju toplogrednih plinov do 2050, Energetski koncept Slovenije) razmer. Socialni sporazum mora zajemati tudi bilanco stanja o potrebnem številu zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje do leta 2054, bilanca pa naj predvidi, kaj storiti v primeru odstopanj zaradi nihanj pri odkopavanju premoga, proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv, JE, OVE, SPTE in v primeru pomembnejših naravnih nesreč. Prav tako je treba v Socialni sporazum eksplicitno zapisati, da bo Termoelektrarni Šoštanj premog dobavljal izključno Premogovnik Velenje. Delodajalec se ob tem tudi zaveže, da bo v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati najpozneje do 31.12.2018 pripravil predlog Zakona o postopnem zapiranju PV in pravične tranzicije vseh zaposlenih v nizkoogljično družbo. Takšen zakon je ključen v luči slovenskih, evropskih in mednarodnih zahtev po prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb v naslednjih 40. letih. V zakonu se bodo določile osnove za izvedbo programa prehoda v nizkoogljično družbo, višino in način zagotavljanja sredstev za izvajanje kadrovsko-socialnega programa ter višino in način zagotavljanja sredstev za razvojno prestrukturiranje skupine Premogovnika Velenje

Predlog poslovodstva:

Predlagamo, da se podrobnosti v zvezi z doseženimi in planiranimi aktivnosti/rezultati na področju PROIZVODNJE obravnavajo med vodstvom podjetja in socialnimi partnerji 2x letno in sicer: v marcu/aprilu v zvezi z doseženimi rezultati in problematiko v preteklem letu ter v oktobru/novembru v zvezi z načrti/aktivnostmi v naslednjem letu.
Obravnava bi bila seznanitvene narave, saj je vodstvo družbe edino odgovorno za poslovanje družbe ob tem pa gre za zelo strokovne odločitve za katere so pristojne in odgovorne strokovne službe Premogovnika Velenje.
Poleg tega bo vodstvo družbe na rednih srečanjih s socialnimi partnerji, le-te seznanjalo z najbolj aktualnimi dogodki/aktivnostmi, ki tangirajo poslovanje Premogovnika Velenje (Skupine PV), odnose na relaciji znotraj skupine HSE ipd.
Kompromisni predlog stavkovnega odbora:
Delodajalec se zaveže, da se bodo podrobnosti v zvezi z doseženimi in planiranimi aktivnosti/rezultati na področju PROIZVODNJE/ODKOPAVANJA in PRODAJE PREMOGA obravnavali med vodstvom podjetja in socialnimi partnerji najmanj 2x letno in sicer: v marcu/aprilu v zvezi z doseženimi rezultati in problematiko v preteklem letu ter v oktobru/novembru v zvezi z načrti/aktivnostmi v naslednjem letu. Delodajalec najmanj 5 delovnih dni pred vsako obravnavo, ki bo seznanitvene narave, posreduje socialnim partnerjem poročilo/plan v pisni obliki.
Poleg tega se poslovodstvo družbe zaveže, da bo na rednih srečanjih s socialnimi partnerji, le-te pisno seznanjalo z najbolj aktualnimi dogodki/aktivnostmi, ki zadevajo poslovanje Premogovnika Velenje (Skupine PV), odnose/aktivnosti na relaciji znotraj skupine HSE ipd.
Poslovodstvo družbe Premogovnika Velenje se ob tem tudi zaveže, da bo v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati najpozneje do 31. 12. 2018 pripravilo predlog Zakona o postopnem zapiranju PV in pravične tranzicije vseh zaposlenih v nizkoogljično družbo. Takšen zakon je ključen v luči slovenskih, evropskih in mednarodnih zahtev po prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb v naslednjih 40. letih. V zakonu se bodo določile osnove za izvedbo programa prehoda v nizkoogljično družbo, višino in način zagotavljanja sredstev za izvajanje kadrovsko-socialnega programa ter višino in način zagotavljanja sredstev za razvojno prestrukturiranje skupine Premogovnika Velenje.

V. ZAHTEVA

Odpravi kadrovske primanjkljaje na posameznih delovnih mestih, kjer se je izkazal deficit, in delavcem ponudi v podpis pogodbe o zaposlitvi za delo, ki ga dejansko opravljajo;

Obrazložitev stavkovnega odbora k stavkovni zahtevi:

Na posameznih delovnih mestih se pojavlja deficit, predvsem v strojni in elektro službi. Poleg deficita je zaposlovanje pravih strokovnjakov na prava delovna mesta ključnega pomena za razvoj in uresničevanje skupnih poslovnih ciljev. Prav tako je Evidentno, da imamo v jami zaposlene delavce, ki opravljajo vsa dela KV rudarja, zaposleni oziroma delodajalec pa jim je v podpis ponudili pogodbo o zaposlitvi za NK delavce, čeprav imajo končano ustrezno izobrazbo. Delodajalec mora zagotoviti vsem zaposlenim enako možnost obravnave in enako možnost za napredovanje za vsako delovno mesto, tudi vertikalno napredovanje, tako, da bo izvajal interne razpise, na katerega se bo lahko prijavil vsak zaposlen v skupini PV, prav tako bi moral vsem delavcem predloži v podpis pogodba o zaposlitvi za delo, ki ga dejansko opravljajo. Samo na takšen način lahko dobimo kvaliteten in perspektiven kader.

Prvi predlog stavkovnega odbora:
Delodajalec in sindikat v roku 30 dni od podpisa tega dogovora oblikujeta paritetno komisijo, ki bo pristojna za reševanje naslednjih vprašanj:
– ugotavljanje kadrovskega primanjkljaja na posameznih delovnih mestih, kjer se je izkaže deficit
– oblikovanje predlogov za sprejem ukrepov, ki bodo omogočili sklepanje pogodb o zaposliti za delo, ki ga delavec dejansko opravlja,
– oblikovanja predlogov za sprejem ukrepov, ki bodo omogočili sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas z delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas dalj kot eno leto.
Paritetna komisija šteje sedem članov, vsaka stranka imenuje po dva člana, dva člana imenujeta stranki skupaj, eden pa je predstavnik sveta delavcev. Paritetna komisija se sestane praviloma štirikrat letno, razen v izjemnih primerih, ki zahtevajo takojšnje reševanje.
Delodajalec se zavezuje, da bo najkasneje do 30. 06. 2018 na podlagi ugotovitev in usmeritev paritetne komisije uveljavil nove plane kadrov oziroma odpravil primanjkljaj na posameznih delovnih mestih, kjer se bo izkazal deficit. Skladno z ugotovitvami in usmeritvami paritetne komisije delodajalec zagotovi, da se vsem delavcem predloži v podpis pogodba o zaposlitvi za delo, ki ga dejansko opravljajo.
Predlog poslovodstva:

Predlagamo, da se podrobnosti v zvezi z doseženimi in planiranimi aktivnosti/rezultati na področju KADROVSKE POLITIKE obravnavajo med vodstvom podjetja in socialnimi partnerji 2x letno in sicer: v marcu/aprilu v zvezi z doseženimi rezultati in problematiko v preteklem letu ter v oktobru/novembru v zvezi z načrti/aktivnostmi v naslednjem letu.
Obravnava bi bila seznanitvene narave, saj je vodstvo družbe edino odgovorno za poslovanje družbe ob tem pa gre za zelo strokovne odločitve za katere so pristojne in odgovorne strokovne službe Premogovnika Velenje.
Kompromisni predlog stavkovnega odbora:
Poslovodstvi se zavezujeta, da se bodo podrobnosti v zvezi z doseženimi in planiranimi aktivnosti/rezultati na področju KADROVSKE POLITIKE obravnavali med vodstvom podjetja in socialnimi partnerji najmanj 2x letno in sicer: v marcu/aprilu v zvezi z doseženimi rezultati in problematiko v preteklem letu ter v oktobru/novembru v zvezi z načrti/aktivnostmi v naslednjem letu. Delodajalec najmanj 5 delovnih dni pred vsako obravnavo, ki bo seznanitvene narave, posreduje socialnim partnerjem poročilo/plan v pisni obliki.
Poslovodstvi se zavezujeta, da bosta na podlagi predlogov socialnih partnerjev in ugotovitev Upravljanja s človeškimi viri uveljavili nove plane kadrov oziroma odpravili primanjkljaj na posameznih delovnih mestih, kjer se bo izkazal deficit. Skladno z ugotovitvami in usmeritvami Upravljanja s človeškimi viri poslovodstvi zagotovita, da se vsem delavcem predloži v podpis pogodba o zaposlitvi za delo, ki ga dejansko opravljajo za polni delovni čas in za nedoločen čas.

VI. ZAHTEVA

Se zagotovi izboljšanje delovnih pogojev ter stalno pravočasno zagotavlja vsa predpisana potrebna in ustrezna osebna varovalna sredstva, zlasti zagotovi dovolj zaščitnih mask, očal, čevljev, čepov za ušesa, zagotovi ustrezne stacionarne in prenosne merilne naprave, ki bodo imele delujoče senzorje za monoksid, dodatno nameščene senzorje za dimetil-sulfid in amonijak, ter zagotovi dovolj ustreznega orodja, in sicer: zasekačev, verig za ropanje, pnevmatskih strojev za zategovanje objemk in za vrtanje; ter redno in dosledno dostavo materiala. V finančnem načrtu za leto 2018 in 2019 zagotovi dodatna sredstva za nadomeščanje iztrošene in neprimerne delovne opreme in varovalnih sredstev;

Obrazložitev stavkovnega odbora k stavkovni zahtevi:

Varnosti in zdravju pri delu je treba vedno posvečamo izredno veliko pozornost, prav tako je treba na tem področju nenehno izboljševati organiziranost. Kot je v mene govorimo le o maskah, ampak tudi o drugi varovalni opremi. Večkrat se pojavi, da delavcem niso na razpolago oziroma ni na zalogi zaščitnih in delovnih sredstev. Prav tako se pojavljajo težave pri pregledu oziroma popravilu delovnih sredstev. Strojčki za zategovanje objemk in strojčki za vranje so izredno težki in povzročajo nelagodne vibracije, ki dolgoročno vplivajo na zdravje zaposlenih. Ne glede na to, da smo v Premogovniku Velenje v samem evropskem vrhu pri zagotavljanju varnosti in spremljanju prisotnosti plinov ter da imamo vrhunski varnostno-tehnološki informacijski sistem, ki takoj zazna vse parametre, tako da lahko dežurni takoj obvesti moštva si ne smemo zatiskati oči, da imamo težave tudi pri merjenju posameznih plinov (dimetilsulfid, amonijak, ogljikov monoksid) saj nimamo na voljo ustreznih prenosnih in stacionarnih naprav s katerimi se lahko preverja prisotnost posameznih plinov.

Predlog poslovodstva:
Problematika, ki ni odpravljena na nivoju zaposleni/nadrejeni se obravnava na rednih sestankih s socialnimi partnerji; obe strani se tudi strinjata, da se mora dnevna problematika reševati najprej na nivoju zaposleni/nadrejeni, šele nato se prestavi na nivo poslovodstvo/sindikat.
Delodajalec 2x letno poroča o tematiki zaščitnih sredstev/delovnih sredstvih na skupnem srečanju vseh socialnih partnerjev (predvidoma marca/zaključek leta in oktobra/novo plansko obdobje).
Predlog stavkovnega odbora:
Problematika, ki ni odpravljena na nivoju zaposleni/nadrejeni se obravnava na rednih sestankih s socialnimi partnerji; obe strani se tudi strinjata, da se mora dnevna problematika reševati najprej na nivoju zaposleni/nadrejeni, šele nato se prestavi na nivo poslovodstvo/sindikat.
Delodajalec 2x letno poroča o tematiki zaščitnih sredstev/delovnih sredstvih na skupnem srečanju vseh socialnih partnerjev (predvidoma marca/zaključek leta in oktobra/novo plansko obdobje).
Delodajalec in predstavniki reprezentativnih sindikatov se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s splošnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
Delodajalca uvedeta nove obrazce za prijavo nevarnih dogodkov ter pomankanje delovnih sredstev in zaščitne opreme. Obrazca sta sestavni del tega dogovora.

VII. ZAHTEVA

Dvigne osnovne plače za 15 %, poleg tega pa od 1. januarja 2018 v osnovno plačo vključi še tako imenovano stimulacijo družbe v višini 1,94% ter od januarja 2015 do decembra 2017 poračuna stimulacijo družbe v višini 1,94 % in s sindikatom dogovori podpis sporazuma o načinu obrestovanja in povračilu tega zneska;

Obrazložitev stavkovnega odbora k stavkovni zahtevi:

Stimulacije družbe v višini 1,94 % izhaja iz 6. člana v povezavi s 5. členom Dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004-2005. V slednjem je nedvoumno zapisano, da se podpisniki strinjajo, da se stranke v kolektivnih pogodbah dejavnosti, poleg določenih zneskov iz 5. člena prej omenjenega sporazuma, lahko dogovorijo tudi za drugačen način usklajevanja bruto plač, v okvirih prej omenjenega dogovora. Nadalje je zapisano, da je treba določiti tudi način upoštevanja boljših poslovnih rezultatov, oziroma dosežene produktivnosti pri izplačilu bruto plač zaposlenih, plačanih na podlagi kolektivnih pogodb. Ob tem je treba upoštevati v Socialnem sporazumu dogovorjene okvire o zaostajanju realne rasti povprečnih izplačanih bruto plač za rastjo produktivnosti dela. Na podlagi navedenega dogovora je minister pristojen za okolje in prostor, naslovil dokument vsem Upravam podjetij energetike – elektrogospodarstva in premogovništva, iz katerega izhaja, da se poleg uskladitve plač dodatno uskladijo tudi plače na račun uspešnosti poslovanja o kateri se je bilo potrebno pogajati in ne sme preseči 2% od osnove določene po 3. členu Dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju. V sled navedenega se je v avgustu 2005 uvedla dodatna postavka na plačilni kuverti oziroma se je uvedlo izplačevanje stimulacije družbe (v avgustu 1,76%, nato pa v ostalih mesecih in letih 1,94%). Dodatek 1,94% bi se že leta 2006 moral prenesti v osnovo, ker pa do tega ni prišlo se je veljavnost tega dodatka ves čas podaljševala oziroma ohranila in izplačevala, vse do leta 2015 dokler SPESS-PV ni podpisal sporazuma, ki ga je nato podaljšal še v letu 2016. Po večkratnem opozarjanju smo uspeli prepričati poslovodstvo, da smo zaposleni upravičeni do izplačila stimulacije družbe, ki je sestavni del plače, poleg tega pa je to tudi pridobljena pravica. Sedaj delodajalec izplačuje stimulacijo družbe po izvršeni dnini, kar pa ni pravilno, zato zahtevamo, da se stimulacija družbe v višini 1,94% vključi v osnovno plačo.

Zahteva po dvigu osnovnih plač za 15% izhaja predvsem zaradi dviga inflacija (1,7 %), rasti BDP (4,5 %) in dosedanjega (nelinearnega) neprimernega sistema saj od 1.-17. razreda narašča plača za pbl. 3 %, od 18.-25. za 4 %, od 26.-34. za 5 %, od 36. plačilnega razreda dalje pa za pbl. 6 odstotkov.

1. predlog stavkovnega odbora:
Od februarja 2018 se stimulacija družbe v višini 1,94% vključi v osnovno plačo tako, da se poveča EED za 1,94%.
Podpisniki se strinjajo, da bodo odločitve o urejanju ekonomskih pravic oziroma višini plač predmet skupnega usklajevanja vseh socialnih partnerjev v okviru skupnih pogajanj za spremembo KP HSE in KPPS. V kolikor se do 30. 4. 2018 socialni partnerji ne uspejo dogovoriti o dvigu osnovnih plač se s 1. 5. 2018 povišajo osnovne plače od I. do IV tarifnega razreda za 10%.

Predlog poslovodstva:
Sindikat SDRES in poslovodstvo se dogovorita, da se bosta o tej točki pogajala in dogovorila v okviru skupnih pogajanj za spremembo KP HSE in KPPS.

Predlog stavkovnega odbora:
Od februarja 2018 se stimulacija družbe v višini 1,94% vključi v osnovno plačo tako, da se poveča EED za 1,94%.
Podpisniki se strinjajo, da bodo odločitve o urejanju ekonomskih pravic oziroma višini plač predmet skupnega usklajevanja vseh socialnih partnerjev v okviru skupnih pogajanj za spremembo KP HSE in KPPS. V kolikor se do 31. 5. 2018 socialni partnerji ne uspejo dogovoriti drugače o dvigu osnovnih plač se s 1. 6. 2018 povišajo osnovne plače; za I. in II. tarifni razred za 8%, za III. in IV. tarifni razred za 6 % in za V. tarifni razred za 4%.

VIII. ZAHTEVA  (delno realizirana)

Izplača del plače oziroma tradicionalne oblike stimulacije ob koncu leta za leto 2017 v višini 280,00 EUR bruto najpozneje do 28. 2. 2018 in izvede poračun premalo izplačanih plač iz naslova tradicionalnih oblik stimulacije za obdobje zadnjih petih let, ter se sporazume s stavkovnim odborom o načinu obrestovanja in povračilu tega zneska;

(V poševni pisavi realizirano)

Obrazložitev stavkovnega odbora k stavkovni zahtevi:

Nagrade iz zahteve izhajajo iz 244. člena kolektivne pogodbe premogovnika Velenje. Med posebne tradicionalne oblike stimulacije se določajo linearna izplačila plač ob dnevu rudarjev in novem letu. V ta namen se lahko za vsako izplačilo posebej izplača 1% skupnih sredstev plač, ki so planirana za tekoče leto v podjetju. Glede na to, da  je v knapovščini tradicije zelo pomemben del vsakdanjega dela ter, da tradicionalna oblika pomeni, kar se je nekaj pridobilo, uveljavilo, doseglo na področju plač med daljšim določenim obdobjem oziroma že dolgo obstaja in se izplačuje ob določenem času, menimo, da je delodajalec dolžan ob koncu leta izplačati najmanj znesek 1% skupnih sredstev plač. Spomnimo, da je delodajalec kot del tradicije izplačeval nagrado ob koncu leta, sicer pod različnimi nazivi, od leta 2007 pa do 2013 od 423,00 eur pa vse do 900,00 eur.

Predlog stavkovnega odbora:
Delodajalec izplača del plače oziroma tradicionalne oblike stimulacije ob koncu leta za leti 2017 in 2018 v višini 560,00 EUR bruto najpozneje do 18. 12. 2018.
Delodajalec tovrstna izplačila od 1. 1. 2019 izplačuje 2x letno (3. julij, novo leto). V ta namen se za vsako izplačilo posebej izplača najmanj 1% skupnih sredstev plač, ki so planirana za tekoče leto v podjetju.
Predlog poslovodstva:
Poslovodstvo bo tovrstna izplačila v prihodnje izvajalo v skladu z dogovorom z vsemi socialnimi partnerji.
Kompromisni predlog stavkovnega odbora:
Podpisniki se strinjajo, da bosta Delodajalca tovrstna izplačila v prihodnje izplačevala v skladu z dogovorom z vsemi socialnimi partnerji.
V kolikor se do 30. 6. 2018 socialni partnerji ne uspejo dogovoriti o višini izplačila tradicionalne nagrade ob 3. juliju in ob koncu leta, se delodajalca zavežeta, da bosta izplačala del plače oziroma tradicionalne oblike stimulacije ob 3. juliju 2018 v višini 280,00 eur bruto, najpozneje do 3. julija 2018 in tradicionalno obliko stimulacije ob koncu leta za leti 2017 in 2018 v višini 560,00 EUR bruto, najpozneje do 18. 12. 2018. Delodajalca bosta tovrstna izplačila od 1. 1. 2019 izplačevala 2x letno (3. julij, novo leto). Kot del skupne plače se v ta namen izplača vsem zaposlenim posebno izplačilo v enakem znesku. Masa sredstev za posamezni namen zanaša najmanj 1% skupnih sredstev za plače v podjetju v tekočem letu, v kolikor se pogajalski partnerji iz objektivnih razlogov ne dogovorijo drugače.

IX. ZAHTEVA(delno realizirana)

Izplača del plače za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega del in doseženih rezultatov dela za leto 2017 v višini 600,00 EUR bruto, najpozneje do 28. 2. 2018 in izvede poračun za neizplačan del plače iz naslova uspešnosti poslovanja za leta 2014, 2015, 2016 in 2017 ter se sporazume s stavkovnim odborom o načinu obrestovanja in povračilu tega zneska;

(V poševni pisavi realizirano)

Obrazložitev stavkovnega odbora k stavkovni zahtevi:

Spomnimo, da je delodajalec vse do leta 2013 izplačeval plačo iz naslova uspešnosti poslovanja na podlagi 247. člena KP PV in sicer linearno (vsem delavcem v enaki višini), razen delavcem, ki so bili zaposleni v podjetju le določen čas (slednji so dobili izplačilo v sorazmerni višini času zaposlitve). Izplačila iz zgoraj navedenega člena smo prejeli praviloma 2 x letno in sicer prvič kot dela plača iz naslova delovne uspešnosti in drugič kot del plači iz naslova doseganja rezultatov proizvodnje oziroma božičnico in sicer v naslednji višini:

Čeprav z vročenim opozorilom stavkovnega odbora SDRES pred stavko poslovodstvu, je slednje z izplačilom nagrade za poslovno uspešnost del zahteve izpolnilo. Za povračilo dolgov iz preteklih let smo se skušali dogovoriti s poslovodstvom brez tožb, torej brez zamudnih obresti in morda z nižjimi zneski, kot nam jih dolgujejo.

Predlog stavkovnega odbora:

Na podlagi tega dogovora se izvede obračun neizplačanega dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja za leta 2014, 2015 in 2016. S socialnim sporazumom se določi način in dinamika izplačila premalo obračunanih ur in se delavcem v podpis ponudi individualne poračune.

Predlog poslovodstva:
Sindikat SDRES in poslovodstvo se dogovorita, da se bosta o tej točki pogajala in dogovorila v okviru skupnih pogajanj za spremembo KP HSE in KPPS.

Kompromisni predlog stavkovnega odbora:
Podpisniki se dogovorijo, da se bodo o tej točki (nagrada za poslovno uspešnost) za izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja za leto 2018 in nadalje, pogajali in dogovorili v okviru skupnih pogajanj za spremembo KP HSE in KPPS.
Stranki tega dogovora najpozneje v 8 dneh po podpisu tega dokumenta imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomirjanje za reševanje problematike neizplačanih plač iz naslova uspešnosti poslovanja. Člani komisije nato najpozneje v 5 delovnih dneh sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih strokovnjakov. Sporazum v postopku pomirjanja mora biti sprejet najpozneje do 30. 6. 2018 v pisni obliki. Zastaralni rok iz 202. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se ne upošteva za neizplačan del plače iz naslova uspešnosti poslovanja upoštevaje 247. člen veljavne KP PV za leta 2014, 2015 in 2016.

X. ZAHTEVA

Do 30. junija 2018 izplača polni regres za letni dopust za leto 2018 v višini 70% povprečne plače zaposlenih v premogovništvu in sklene sporazum s stavkovnim odborom o datumu in višini izplačila neizplačanega regresa za letni dopust za leto 2017;

Obrazložitev stavkovnega odbora k stavkovni zahtevi:

Naredili smo primerjavo višine prejetih regresov od začetka veljavnosti PKP (1996), pa vse do leta 2016. Hkrati pa moramo omeniti, da je bila leta 1996 minimalna plača v RS 53.500,00 sit, regres po PKP pa najmanj 102.000,00 sit. Se pravi, da so delavci v nekoč imenovanem RLV leta 1996 prejeli regres za letni dopust skoraj v dvakratnem znesku minimalne plače v RS. Danes, v 21 stoletju, pa prejeme delavec v skupini PV regres namenjen počitku in regeneraciji,  le v višini minimalne plače. V 300. členu KPPV je zapisano, da so sredstva regresa za letni dopust so namenjena nadomestilu dela stroškov letnega oddiha delavcev. Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe celotnega letnega dopusta. Delavcem pripada regres čim dopust v višini in na način, ki je določena v veljavni letni tarifni prilogi k kolektivni pogodbi. Regres se v celoti ali delno izplača praviloma pri aprilski plači, vendar najkasneje do konca junija tekočega leta. Regres za letni dopust je v tarifni prilogi dogovorjeno v višini 102.000,00 SIT/bruto. Kjer poslovni rezultati dopuščajo, da se lahko izplača regres do višine povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije v preteklih treh mesecih.

Spodaj prilagamo zneske izplačila regresa iz preteklih let. Poslovni rezultati pa niso bistveno odstopali od rezultatov, ko je delodajalec izplačeval regres v višini minimalne plače.

Glede na to, da smo del skupine HSE ter, da je večina družbe v skupini HSE izplačevala dosti višje regrese kot smo jih prejemali pa letu 2011 v skupini PV menimo, da smo ne glede na določila kolektivne pogodbe upravičeni do višjega regresa in sicer najmanj takšnega kot ga bodo v letu 2018 prejele ostale družbe skupine HSE in sicer v višini ccc. 1.750,00 eur/bruto.

V vmesenem času smo ugotovili, da nam regres v tej višini (približno) tudi pripada zaradi veljavnosti nove KP elektrogospodarstva. Počakali bomo na odgovor komisije za razlago na katero smo poslali vprašanje o veljavnosti KPES za PV.

Predlog stavkovnega odbora:
Delodajalec izplača polni regres za letni dopust za leto 2018 v višini 70% povprečne plače zaposlenih v premogovništvu (cca. BRUTO 1.750,00 eur) v dveh obrokih. Prvi del regresa (cca. BRUTO 1.200,00 eur), od katerega še ni potrebno obračunati prispevkov se izplača 18. 5. 2018 (ob izplačilu aprilske plače, če bo prej). Drugi del regresa (cca. BRUTO 550,00 eur), oziroma razlika do 70% povprečne plače v premogovništvu pa se izplača 1. 8. 2018 (ob izplačilu julijske plače, če bo prej).
Predlog poslovodstva:

Sindikat SDRES in poslovodstvo se dogovorita, da se bosta o tej točki pogajala in dogovorila v okviru skupnih pogajanj za spremembo KP HSE in KPPS.

Zadnji predlog stavkovnega odbora:
Delodajalec izplača polni regres za letni dopust za leto 2018 v višini 70% povprečne plače zaposlenih v premogovništvu (bruto cca. 1.750,00 eur) do 30. 6. 2018.

XI. ZAHTEVA

Upošteva pravico do 30 minutnega odmora med delovnim časom, kot to določa zakon; v primeru več kot 8-urnega delovnika se odmor med delom sorazmerno podaljša;

Obrazložitev stavkovnega odbora k stavkovni zahtevi:

V KPPV je zapisana pravica do neprekinjenega odmora v trajanju 30 min. Ne samo zaradi procesa dela, tem več tudi zaradi intenzivnosti odkopavanja se je danes tej pravici že pretežni del zaposlenih odpovedal. Direktor v naši dejavnosti bi se tega moral zavedati in na drugi strani to tudi upoštevati in spoštovati.

V podjetju je kar nekaj delovnih mest, kjer pravica do nepretrganega 30-minutnega odmora delavcem ni omogočena, saj bi v nasprotnem primeru bil moten delovni proces.

Delavci zaradi slabe klime, ki jo poslovodstva povzročajo z vsakokratnimi spremembami, s katerimi krčijo celo kršijo pravice zaposlenih, in odnosa nadrejenih do zaposlenih opozarjajo na pomanjkljivosti, ki so se jim še pred leti zdele nepomembne, ker se je vedno kompenziralo z nečim v zameno. Danes tega več ni. Gleda se predvsem kako delavcem še kje kaj vzeti, zato delavci gledajo, da zavarujejo že tisto malo pravic, ki jih je stalo.

Predlog poslovodstva oz. po predlogu SDRES je poslovodstvo oblikovalo svoj predlog:

Delodajalec mora vzpostaviti tak proces dela s katerim bo vsakemu zaposlenemu zagotovil pravico do odmora med delovnim časom, ki traja 30 minut. V kolikor delodajalec delavcu ne omogoči odmora med delovnim časom, oziroma delavcu, kljub določitvi odmora med delovnim časom njegova izraba ni omogočena, ima delavec pravico sam določiti čas izrabe odmora med delovnim časom (seznanitev nadrejenega!), v kolikor to ne moti delovnega procesa.

Predlog stavkovnega odbora:
Delodajalec mora vzpostaviti tak proces dela s katerim bo vsakemu zaposlenemu zagotovil pravico do odmora med delovnim časom, ki traja 30 minut. V kolikor delodajalec delavcu ne omogoči odmora med delovnim časom, oziroma delavcu, kljub določitvi odmora med delovnim časom njegova izraba ni omogočena, ima delavec pravico sam določiti čas izrabe odmora med delovnim časom, v kolikor to ne ogroža njegove varnosti in varnosti drugih ter, da s tem čim manj moti delovni proces.

XII. ZAHTEVA

Takoj prekine pogodbe z vsemi zunanjimi izvajalci in agencijami, v okviru katerih delavci opravljajo dela pod nadzorom in v skladu z navodili družb v Skupini Premogovnika Velenje ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa v Skupini PV, ali pa delavci delajo v prostorih Skupine PV oziroma jih Skupina PV uporablja za svoj delovni proces več kot tri mesece v koledarskem letu s polnim delovnim časom, ter takoj zaposli vse te delavce za nedoločen čas, za polni delovni čas, v družbe Skupine PV.

Obrazložitev stavkovnega odbora k stavkovni zahtevi:

Takšen način dela po našem prepričanju omogoča ne transparenten, korupcijo in dražji način opravljanja dela za podjetje v prid posameznikom. To končno ceno navideznih storitev pa moramo poplačati delavci pri zunanjih izvajalcih skupaj z delavci zaposlenimi v dejavnosti pridobivanja premoga. Namen te zahteve je sanacija kadrovskega stanja v skupini PV in načina postopkov zaposlovanja v skupini PV. Menimo, da je treba zagotoviti enakopravno obravnavo ter vse pravice iz delovnega razmerja v skladu s predpisi delovnega prava in veljavnih kolektivnih pogodb vsem delavcem, ki  vsak delovni dan, opravljajo delajo v prostorih Skupine PV oziroma jih Skupina PV uporablja za svoj delovni procese, uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa v Skupini PV in delajo pod nadzorom in v skladu z navodili družbe HTZ. Ste morda pomislili, da smo lahko mi strošek storitev namesto strošek dela, da smo lahko morda naši otroci tisti, ki jih bodo izkoriščali?

Ker dostojno delo ni nekaj samoumevnega, hkrati pa je zelo pomembno za življenje posameznikov in tudi edini način za napredek družbe, si moramo vsi skupaj zanj prizadevati tudi v prihodnje.

Predlog stavkovnega odbora:
Delodajalec se zaveže, da bo posodobil strategije združevanja in izvajanja del v skupini PV na področjih, ki jih za skupino PV izvajajo zunanji izvajalci. Za ta namen bo v 30 dneh od podpisa tega dogovora izvedel poglobljeno analizo stroškov opravljanja del z zunanjimi izvajalci na ravni celotne skupine PV, na podlagi katere bo pripravil seznam ukrepov optimizacije in racionalizacije poslovanja zunanjih izvajalcev za dela, ki jih lahko izvedejo družbe v skupini PV oziroma zaposleni v skupini PV sami. Podpisniki tega dogovora soglašamo, da bo poslovodstvo HTZ prekinilo pogodbe z vsemi zunanjimi izvajalci in agencijami, v okviru katerih delavci opravljajo dela pod nadzorom in v skladu z navodili družb v Skupini Premogovnika Velenje, ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa v Skupini PV, ali pa delavci delajo v prostorih Skupine PV oziroma jih Skupina PV uporablja za svoj delovni proces več kot tri mesece v koledarskem letu s polnim delovnim časom, ter zaposlilo vse te delavce za nedoločen čas in za polni delovni čas v družbo HTZ Velenje I.P., d.o.o. Z namenom, da se ustrezno uredi prehod zgoraj navedenih delavcev, se v socialnem sporazumu dogovori način in čas prehoda teh delavcev.

Predlog poslovodstva:

Poslovodstvo družbe HTZ in PV bo v primeru občasnih potreb uporabe agencijskih delavcev v prihodnje o tem seznanilo socialne partnerje.

Predlog stavkovnega odbora:
Delodajalca se zavežeta, da bo podrobnosti na področju uporabe agencijskih delavcev in delavcev, ki opravljajo delo v prostorih delodajalca preko zunanjih izvajalcev (storitev) obravnavane med vodstvom podjetja in socialnimi partnerji 2x letno in sicer: v marcu/aprilu v zvezi z doseženimi rezultati in problematiko v preteklem letu ter v oktobru/novembru v zvezi z načrti/aktivnostmi v naslednjem letu. Delodajalec najmanj 5 delovnih dni pred vsako obravnavo, ki bo seznanitvene narave, posreduje socialnim partnerjem poročilo/plan v pisni obliki.
Delodajalec se zaveže, da bo posodobil strategije združevanja in izvajanja del v skupini PV na področjih, ki jih za skupino PV izvajajo zunanji izvajalci. Za ta namen bo, v 30 dneh od podpisa socialnega sporazuma izvedel poglobljeno analizo stroškov opravljanja del z zunanjimi izvajalci na ravni celotne skupine PV, na podlagi katere bo pripravil seznam ukrepov optimizacije in racionalizacije poslovanja zunanjih izvajalcev za dela, ki jih lahko izvedejo družbe v skupini PV, oziroma zaposleni v skupini PV sami.
Podpisniki tega dogovora soglašamo, da bo poslovodstvo prekinilo pogodbe z vsemi zunanjimi izvajalci in agencijami, v okviru katerih delavci opravljajo dela pod nadzorom in v skladu z navodili družb v Skupini Premogovnika Velenje ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa v Skupini PV, ali pa delavci delajo v prostorih Skupine PV oziroma jih Skupina PV uporablja za svoj delovni proces več kot tri mesece v koledarskem letu s polnim delovnim časom, ter zaposlilo vse te delavce za nedoločen čas, za polni delovni čas, v družbo HTZ Velenje I.P., d.o.o. Z namenom, da se ustrezno uredi prehod zgoraj navedenih delavcev, se v socialnem sporazumu dogovori način in čas prehoda teh delavcev.

XIII. ZAHTEVA

Redno izplačuje plače za pretekli mesec najkasneje do 15. dne tekočega meseca. Če plačilni dan pride na nedeljo ali praznik ali dela prost dan, se mora plačilo realizirati na zadnji delovni dan, ko banke izvajajo plačilni promet, pred enim ali več takšnimi dnevi.

Obrazložitev k stavkovni zahtevi:

Dan izplačila na 18. v mesecu za veliko zaposlenih predstavlja nepotrebne stroške v določenih bankah. Plača pa je pred spremembo bila nakazana 15. in le izjemoma 18., kar je sedaj ravno obratno. Za vrnitev na prejšnji način časa izplačila plač bi poslovodstvo lahko spremenilo finančne tokove.

Menimo, da izplačilo plač 15. v mesecu ne bi smel biti problem, saj ne predlagamo, tako kot je v nekateri državah EU že stalna praksa , da se plačo izplača v dveh delih – vsakih 14 dni. Sicer pa, zakaj bi čakali na svoj denar 18 dni, kljub temu, da smo prvi v verigi proizvodnje električne energije, da dobimo plačilo med zadnjimi, če ne zadnji.

Poslovodstvo:
Aktivno delamo na tem, da bi lahko plače izplačevali prej. Vsekakor bo skrajni rok za izplačilo ostal skladno z zakonom in KP. Konkretno informacijo o realnih možnostih hitrejšega izplačila bomo sporočili v kratkem.

Predlog stavkovnega odbora:
Delodajalec redno izplačuje plače za pretekli mesec najkasneje do 15. dne tekočega meseca. Če plačilni dan pride na nedeljo ali praznik ali dela prost dan, se mora plačilo realizirati na zadnji delovni dan, ko banke izvajajo plačilni promet, pred enim ali več takšnimi dnevi.

Odstopanja poslovodstva od predlaganega socialnega sporazuma, katerega si lahko v celoti preberete spodaj, so prevelika in po mnenju stavkovnega odbora nesprejemljiva.

[su_document url=”https://sdres.si/wp-content/uploads/2018/03/Socialni-sporazum-predlog.pdf”]

Iz zgoraj predlaganega sporazuma je jasno razvidno, da direktor in direktorica skoraj v celoti ignorirata, celo zanikata, dolgove do zaposlenih predvsem iz zahtev, ki se nanašata na polni delovni čas in efektivni delovni čas – zastaralni rok pa teče in tega se poslovodstvi še kako dobro zavedata. Kar se tiče Glede 1. in 4. stavkovne zahteve,ki sta zelo pomembni za našo varno prihodnost, pa bi direktor želel samo seznanjati sindikate o aktualnih zadevah,slednji pa naj bi bili pri tem samo tiho, tako kot je to bilo v navadi. Glede prihodnosti delavcev v premogovništvu očitno še vedno skrbi direktorja le to, da bodo premogarji čim cenejši pri izkopavanju ton premoga. Pri tem pa seveda nikoli ne pozabi poudariti, da se je z zategovanjem pasov okoli delavskih trebuhov izognil odpuščanju. In medtem, ko se hvali da dodatno zaposluje v glavnem procesu proizvodnje, pa dokazuje, da v resnici niso ogrožena delovna mesta, saj nas primanjkuje, temveč so ogroženi privilegiji manjšine (pravice, ugodnost, ki omogočajo določenim posameznikom poseben, precej boljši položaj, kot jim dejansko pripada). In pri zaščiti teh privilegijev generalnemu direktorju pomaga držati štango  drugi – ​večji sindikat.

Generalnega direktorja mag. Goloba smo večkrat povabili, da vsi skupaj na zborih (delavcev) predstavimo vsak svoja stališča v zvezi stavkovnih zahtev. Vabilo je odklonil, ker meni, da zaenkrat ni potrebno delavcem pojasniti zakaj ne more:

1. zagotoviti vsem delavcem enak efektivni delovni čas,
2. planirati proizvodnjo glede na geomehanske razmere v jami in delovni koledar v okviru rednih delovnih ur,
3. vplivati na bolj gotovo, ali vsaj bolj predvidljivo prihodnost delavcev vskupini PV,
4. zagotoviti izplačilo regresa v višini kot ga bodo prejele vse družbe v energetiki,
5. zagotoviti (dodatna) finančna sredstva za nagrajevanje delavcev za pošteno opravljeno delo in
6. ob zelo visoki gospodarski rasti zagotoviti (dodatna) finančna sredstva za dvig mase za plače vsaj na raven pred krizo oziroma zakaj ne želi odpraviti nepravičnega plačnega sistema.

Na samem koncu sestanka nam je generalni direktor mag. Golob še na kratko predstavil nov ukrep (sprememba hišnega reda in pravil v skladu z zakonom o varovanju energetskih objektov) s katerim nam/vam želi preprečiti, da bi vas/se na dosedanji način seznanili z aktualnimi dogajanji, ter se skupaj seznanjati in odločati  za nadaljnje smernice.

Vsekakor bomo posvetovanje s sodelavci izvedli ter se do konca naslednjega tedna odločili o nadaljnjih možnih korakih. Eden izmed načinov da​ zaposleni, ki smo s podpisi (669) podpore stopnjevanja sindikalnih aktivnosti, z opozorilno stavko dosežemo dogovor, ki bo v prihodnje zagotavljal socialno varnost/mir (ter na takšen način izrazimo nezadovoljstvo, ker direktor ignorira zahteve zaposlenih, kot tudi da noče zaposlenim predstaviti svoja stališča glede zgoraj navedenih točk), je ta, da v začetku meseca aprila in v skladu z zakonom o stavki napovemo dvourno opozorilno stavko. Vsekakor jo bo stavkovni odbor SDRES organiziral ​na vseh izmenah, če bo v njej sodelovala najmanj 1/3 zaposlenih​. (V kolikor bi v njej sodelovala najmanj tretjina zaposlenih, bi v tem primeru bila stavka plačana v višini 80 % osnovne plače delavca za poln delovni čas tekočega meseca, povečano z dodatkom za delovno dobo.​)

​Glede na to, da delavci, ki delajo v delovnih oblačilih vsak dan povprečno opravijo 30 minut nadurnega dela, ki še vedno ni plačano, bi bili tudi morebitni dve uri neplačane stavke zanemarljivi v primerjavi s tistim, kar nam delodajalec dolguje.
V nasprotnem primeru lahko v prihodnje podpisno listino smatramo brezpredmetno in gremo čimprej v tožbe proti delodajalcu, da med drugim prekinemo tudi zastaralni rok, na katerega delodajalec vsekakor računa.

Na koncu bomo skupaj odločali. Srečno!