Kaj je efektivni delovni čas?

Zakonska definicija; Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. To je definicija efektivnega delovnega časa določena z zakonom (ZDR-1) povzeta po 1. točki Direktive 93/104/ES.

Definicija je ohlapna in zelo splošno opredeljuje obdobje, ki se všteva v (efektivni) delovni čas. V tej zvezi ni dvoma, da sodi v efektivni delovni čas obdobje, ko delavec dela in obdobja, ko delavec sicer ne dela, je pa delodajalcu na razpolago za delo, je v delovnih prostorih delodajalca in se pripravlja na začetek ali zaključek dela na način in v skladu z organizacijskimi navodili delodajalca ali celo (hkrati) izpolnjuje svoje določene delovne obveznosti (prihod na delo z registracijo prihoda, preoblačenje v delovno obleko, nameščanje delovnih zaščitnih sredstev, pospravljanje delovnega prostora, zamenjava delovnega prostora z delavcem iz naslednje delovne izmene, prejemanje navodil za delo). Stroka priporoča, da se obdobja definirajo v kolektivnih pogodbah. Efektivni delovni čas, čas odmora, čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu ter čas upravičenih odsotnosti z dela (v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo), skupaj ne smejo presegati polni delovni čas, ki lahko traja največ 40 ur. Z zakonom ali kolektivno pogodbo, pa se lahko določi polni delovni čas krajši od 36 ur.


Poročilo o delu inšpektorata za delo RS

V letu 2015 so inšpektorji ugotovili 1108 kršitev s področja delovnega časa, ter odmorov in počitkov. Kršitve, ki so se nanašale samo na delovni čas, so ugotovili v 722 primerih.

V letu 2016 so inšpektorji ugotovili 1080 kršitev glede delovnega časa, ter zagotavljanja ustreznih odmorov in počitkov delavcem. Kršitve, ki so se nanašale samo na delovni čas, so ugotovili v 708 primerih. Kljub nižjemu številu izvedenih inšpekcijskih nadzorov je ugotovljeno znatno višje število kršitev delovno pravne zakonodaje kot v letu 2015, in sicer kar 11.788 kršitev.

Na podlagi navedenih podatkov lahko rečemo, da je stanje spoštovanja delovno pravne zakonodaje še vedno zelo in vedno bolj zaskrbljujoče, saj je število ugotovljenih kršitev od leta 2009 do leta 2016 skokovito naraslo.


Efektivni delovni čas v Skupini Premogovnik Velenje

Kot ugotavljamo imata delodajalca Premogovnik Velenje in HTZ Velenje tudi pri efektivnem delovnem času dvojna merila, saj kljub odločbi inšpektorata RS za delo in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, še naprej kršita zakon in mednarodne akte in tako nedvoumno odrejata nezakonit delovni čas za posamezna delovna mesta, oziroma delavce, ki opravljajo delo polni delovni čas v delovnih oblačilih. Tako posamezni delavci na delovnem mestu, ki opravljajo delo polni delovni čas v jami ali v delavnici, oziroma delavec, ki se mora vsak dan zaradi narave dela preobleči v delovna oblačila, namestiti zaščitna sredstva, prejeti navodila za delo itn., opravi na mesečnem nivoju v povprečju dodatnih 11 ur, ki se mu neupravičeno ne vštevajo v delovni čas in se ne plačajo, na letnem nivoju, pa je r pri posameznem delavcu teh ur v povprečju kar 130. Kot je že uvodoma povedano, pa obstajajo tudi izjeme, ko delodajalca (PV in HTZ) določenim skupinam delavcev upoštevata in plačata pripravo na delo, oblačenje, kopanje, med drugim pa zanje zaposleni, ki delajo v pralnici in kopalnici, nosijo celo delovna oblačila v pralnico na pranje, ter jim jih prinesejo nazaj in zložijo, da jim ni treba tako kot ostalim stati v dolgi koloni (saj imamo samo eno) izven delovnega časa. Sicer je takšna odločitev pravilna in v interesu delodajalca, saj je v njihovem efektivnem delovnem času, ki ni presegla 40 ur tedensko, povečal produktivnost dela. Tako bi lahko delodajalec z malo boljšo organizacijo dela, recimo logistiko (sistem naročanja in dostava materiala na delovišče), zmanjšanjem zastojev, pravočasno analizo in odpravo napak ali celo posodobitvijo odvozov, v efektivnem delovnem času, ki ne presega 40 urni tednik povečal produktivnost dela tudi v jami. Tako kot smo pričakovali, sta delodajalca (tudi preko nekaterih vodilnih delavcev)poskušala in še naprej poizkušata prikazati ostalim delavcem, predvsem delavcem, ki delajo polni delovni čas v delovnih oblačilih, da je sindikat SDRES s sprožitvijo ureditve EDČ povzročil, oziroma bo povzročil, veliko gospodarsko škodo družbam PV in HTZ, ter da bodo zaradi tega nekateri delavci začeli delati od 8 do 16 ure. Takšne zavajajoče trditve ostro zavračamo!

Ideja o spremembi delovnega časa za montažne skupine se je porodila že v času, ko je bil glavni teh. vodja mag.Marjan Kolenc. Če bi se delodajalec v preteklosti ali prihodnosti odločil za takšen delovni čas (od 8h do 16h) brez spremembe EDČ, bi določene skupine delavcev še vedno delale 8 ur v jami in se jim priprava na delo nebi vštevala v delovni čas. V kolikor pa bi delodajalec uvedel delovni čas, ki ne bi bil delavcu in družinskem življenju prijazen, lahko skupaj predlagamo, nenazadnje, če bo potrebno tudi zahtevamo, da delodajalec uredi takšen delovni čas, da bo poleg delovnemu procesu zadoščeno tudi delavcem. [su_quote cite=”EKONOMIST BOGOMIR KOVAČ NA OČITKE OECD GLEDE NIZKE PRODUKTIVNOSTI V SLOVENIJI.”]ZA NIZKO PRODUKTIVNOST SO KRIVI DELODAJALCI, KI PO VEČINI ZARADI POMANJKANJA ZNANJA NISO KOS VEŠČINAM ORGANIZACIJE DELA IN JO NADOMEŠČAJO Z VEČJO INTENZIVNOSTJO, KI PA DELAVKE IN DELAVCE VODI V IZGORELOST.[/su_quote]

Neprimerno je, da delodajalec od februarja, ko je bila izdana odločba, ni storil ničesar na področju EDČ, razen, da se je pritožil in sprejel v pregled sindikalne predloge za spremembo delovnega časa. Namreč, z odlašanjem ureditve EDČ in ignorance do SDRES, IDRS in MDDSZ s stani delodajalca, se iz dneva v dan povečujejo dodatni in nepotrebni stroški za družbi PV in HTZ. V izogib slednjemu smo predlagali, da delodajalca začasno uredita efektivni delovni čas z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa, seveda z omejitvami glede na dejavnost v kateri delamo. To pomeni, da lahko delavci določeno časovno obdobje delajo cca. 43 ur na teden (vozni red kletke in avtobusnih prevozov se ne spremeni), drugo obdobje pa manj (npr.vsakih cca 15 opravljenih dnin bi lahko en dan koristil). Torej, v določenemu obdobju mora povprečna delovna obveznost (se dogovori s socialnimi partnerji v KP) delavcev znašati 40 ur na teden. V naši dejavnosti in na trenutne razmere (nepripravljenost delodajalca, čeprav so imeli več kot leto dni časa, da načrtujejo in pripravijo organizacijo in tehnologijo dela, ki bo v skladu z EDČ), bi tako neenakomerna razporeditev delovnega časa lahko pomenila začasno rešitev, ki pa bi bila v skladu z zakonodajo in z odločbo IDRS ter bi hkrati odpravila diskriminacijo, oziroma sedaj pošteno opravljeno, a neplačano, nadurno delo. Namreč, delo, ki ga delavec opravi preko polnega delovnega časa v enakomerno razporejenem delovnem času, se šteje kot nadurno delo. Tako bi bilo potrebno, da delodajalec najprej naredi še eden delovni koledar na dejansko stanje za leto 2017, ki vključuje popolnoma enak urnik za prevoz delavcev s kletko in enak urnik avtobusnih prevozov, kot je veljal do sedaj, torej delovni koledar samo za zaposlene, ki delajo polni delovni čas v jami in delavnicah (delavci, ki delajo v delovnih oblačilih) ,na katerem bi bilo razvidno, da delovnik traja npr. 8 ur in 30 minut na dan, nikakor pa ne več kot 9 ur na

dan.

Ure, ki jih delavci v enem dnevu, tednu ali mesecu opravijo več od 40 urnega delovnega tednika, se tako ne bi štele za nadurno delo, če je v obdobju npr. štirih mesecev povprečje 40 ur na teden. Predvideno namreč je, da se ti tako imenovani viški ur (oddelane ure) kasneje – do konca določenega obdobja ali že vmes – izravnajo na 40 ur na teden, v nasprotnem primeru pa se štejejo kot nadure.

Konkreten primer; Zaradi izravnave ur npr. na pripravskem delovišču, kjer je 8 člansko moštvo, bi tako bilo približno v povprečju vsak tretji dan 7 namesto 8 delavcev na delovišču, na odkopu kjer je dodeljeno 21 delavcev, pa bi bilo dnevno prisotnih 20 delavcev. Da pa nebi prišlo do primanjkljaja delavcev na delovišču in preobremenitve delavcev predlagamo, da zaradi takšnega delovnega časa delodajalec dodatno zaposli delavce. Tako bi vsak delavec z 8´30” urnim delavnikom v določenem obdobju (obdobje se dogovori s socialnimi partnerji) izkoristil ure, ki jih je oddelal oziroma jih bo oddelal med tednom, v povprečju cca 30 min/ dan.

 

Direktor je že večkrat izrazil potrebo, da bi kot večina premogovnikov v svetu tudi premogovnik Velenje obratoval namesto 250 dni tudi 300 in več dni v letu. Strinjamo se, da bi ta sprememba povečala letni izkop premoga, a se moramo ob tem vprašati, ali je to potrebno in ali je to skladno z Državno Rudarsko Strategijo. Če da, potem je dolžnost sindikata, da izvemo na kakšen način delodajalec želi te spremembe doseči in kaj za to spremembo, ki bi vplivala na družbeno/družinsko življenje delavcev, delodajalec v zameno ponuja oziroma kaj si lahko sindikat (beri delavci) za to izbori. Dokler ne bomo vedeli, kakšne so te prihodnje spremembe in ali se zaposleni s tem sploh strinjajopa vztrajamo, da v kolektivni pogodbi ostaja pet dnevni delovni teden od pon-petka.

[su_quote]Ravno zaradi delovnega časa je tekla kri naših prednikov. Še v današnjem času inšpektorat za delo ugotavlja največ kršitev ravno na tem področju.[/su_quote]Glede povzročanja gospodarske škode pa je dejstvo, da nenazadnje ima vodstvo podjetja dostop do transakcijskega računa ter da je vodstvo podjetja tisto, ki vodi in skrbi za podjetje. Z iskanjem uspešnih ukrepov upoštevajoč zakonodajo in kolektivne pogodbe, bi prispevali k večji učinkovitosti pri delu. Pri tem dokazano pripomore večja mera motivacije, razbremenitev dela, boljša komunikacija, dodatna usposabljanja ali izobraževanja in možnost večje vključenosti zaposlenih v odločitve ali ukrepe. Še večji pomen bi imelo povišanje plač, denarna nagrada in sproščeno delovno okolje. Uspešnost podjetja in učinkovitost delavcev je v veliki meri odvisna od zadovoljstva zaposlenih.

[su_pullquote]TO POMENI 30 DODATNIH ZAPOSLITEV ALI CCA 3.500 RDEČIH ŠIHTOV ALI 28.000 NADUR ALI CCA 800,00 EUR NA VSAKEGA DELAVCA, KI DELA POLNI DELOVNI ČAS V DELOVNIH OBLAČILIH.[/su_pullquote]Dolžni smo vam posredovati še podatek, da smo zaradi ne ukrepanja delodajalca v zvezi EDČ obvestili lastnika PV, se pravi poslovodstvo HSE in njegov nadzorni svet. Namreč, z namernim vztrajanjem na nezakonitem odrejanju in neplačevanju efektivnega delovnega časa, poslovodstvi PV in HTZ povzročata gospodarsko škodo tem družbam, kakor tudi delavcem. Pričakujemo, da bo lastnik primerno ukrepal, saj je, po nam znanih podatkih, pri rebalansu poslovnega načrta skupini PV »primaknil« dodatnih 703.000,00 EUR izključno za namen plačila za delovni čas, ki se do sedaj ni všteval v efektivni delovni čas. To pomeni 30 dodatnih zaposlitev ali cca 3.500 rdečih šihtov ali 28.000 nadur ali cca 800,00 eur na vsakega delavca, ki dela polni delovni čas v delovnih oblačilih.

Top