Pozdravljeni člani SDRES.

S strani pristojnega Ministrstva pričakujemo, da se bodo naši predlogi v nadaljevanju resno in konstruktivno obravnavali.

SREČNO!

Predlogi Sindikata Delavcev Rudarstva in Energetike Slovenije k Energetskemu konceptu Slovenije

 

Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (v nadaljevanju SDRES) zastopa zaposlene v skupini Premogovnika Velenje. Premogovnik Velenje je v večinski lasti Republike Slovenije. Na podlagi navedenega kot zainteresirana stran utemeljujemo naš interes za aktivno udeležbo v procesu dialoga sprejemanja Energetskega koncepta Slovenije. Glede na to, da predstavljamo (reprezentativen) glas zaposlenih skupine  Premogovnika Velenje in kot del družbe Republike Slovenije pričakujemo, da se bodo naši predlogi v nadaljevanju resno in konstruktivno obravnavali.

 

V energetskem konceptu Slovenije nikjer ni omenjeno, zakaj so bila ustanovljena energetska podjetja ter da jih je potrebno in zakaj jih je potrebno obdržati v državni lasti. Spomnimo, da so bila ta energetska podjetja ustanovljena z namenom, da bodo zagotavljala neodvisno, zanesljivo in nemoteno dobavo električne energije, socialno varnost prebivalcev ter več tisoč delovnih mest, na kar pri doseganju samozadostnosti energetskih potreb iz OVE in SPTE ne smemo pozabiti.

 

V energetski koncept Slovenije je zato potrebno uvrstiti vsa podjetja, ki bodo tako v prehodnem obdobju, kot v prihodnje zagotavljala neodvisno, zanesljivo in nemoteno dobavo električne energije, hkrati pa omogočala socialno varnost državljanov ter ohranjala več tisoč delovnih mest. Če hočemo zagotoviti energetsko neodvisnost Republike Slovenije, moramo v koncept eksplicitno zapisati, da bodo ta podjetja ostala v lasti Republike Slovenije. 

 

Statistični podatki kažejo, da Slovenija vsako leto pokrije več kot polovico svojih energetskih potreb z uvoženimi viri energije. Letna domača proizvodnja primarnih virov energije zadošča le za slabo polovico vseh slovenskih potreb po energiji (v letu 2014 je Sloveniji uspelo zagotoviti 56 % energije iz lastnih virov). Energetska odvisnost Republike Slovenije se sicer giblje med 50 in 55 odstotki, kar pomeni, da je zelo visoka.

 

Pokritost slovenske porabe električne energije z domačimi proizvodnimi viri je bila v letu 2014 okoli 98 odstotna. Struktura oddaje energije v prenosno omrežje se skozi leta počasi spreminja v korist proizvodnje v hidroelektrarnah, kar gre predvsem na račun ugodne hidrologije in izgradnje dodatnih hidroelektrarn na spodnji Savi. V prenosno omrežje so hidroelektrarne oddale 42 %, termoelektrarne 21 %, jedrska elektrarna pa 37 % električne energije. Upad oddaje električne energije iz termoelektrarn je deloma povezan tudi z zaustavitvijo TE Trbovlje, NEK pa je v letu 2014 obratoval brez zaustavitve zaradi rednih remontov.

Po predvidevanjih bo po letu 2020 začelo primanjkovati baznih elektrarn (Elektrarne za pokrivanje osnovne obremenitve v elektroenergetskem sistemu), ko pa so nujno potrebne za stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema Evrope, zato je realno pričakovati, da bomo po letu 2020 imeli ekspanzijo cen električne energije po vsej Evropi. Ne glede na to, kaj se trenutno dogaja okrog bloka 6 in  cene velenjskega lignita, bo blok 6 še dolgo ključnega pomena pri zanesljivi samooskrbi na področju energetske in podnebne politike v smislu prehoda na nizkoogljično družbo. Slovenija bi po letu 2016 brez bloka 6 bila vedno bolj energetsko odvisna od uvoza električne energije kot danes, kar bi zagotovo vplivalo na zanesljivost, neodvisnost, nemoteno dobavo in posledično tudi na povečanje cen električne energije. Ne smemo pozabiti, da je prav zaradi tega slovensko elektrogospodarstvo že sedaj zanimivo tujim vlagateljem.

 

Republika Slovenija subvencionira proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in soproizvodnjo z visokim izkoristkom (Hidroelektrarne, elektrarne na lesno biomaso, vetrne elektrarne, sončne elektrarne, elektrarne na bioplin, sosežig biomase, elektrarne na komunalne odpadke, proizvodne naprave na fosilna goriva, proizvodne naprave na lesno biomaso). Izplačana sredstva za podpore vključujejo podpore za zagotovljeni odkup električne energije in obratovalne podpore v obliki finančne pomoči za tekoče poslovanje. Višina izplačanih sredstev se je v obdobju 2010−2014 povečala za 74 % in je v letu 2014 znašala 150 EUR/MWh, za proizvodnjo v SPTE na fosilna goriva pa 100 EUR/MWh.

 

Subvencionirana proizvodnja električne energije s skupno močjo 427 MW je v prvem poletju 2015 znašala 514,2 GWh, izplačanih je bilo  za  5,3 mio EUR subvencij.  Povprečna višina izplačane podpore v obdobju januar – junij 2015 je znašala 148,5 EUR/MWh in je bila za 5 % večja kot v enakem obdobju leta 2014.

 

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar – junij 2015 skupna izplačila za podpore (v EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

hidroelektrarne ………………………………………… 3,7 mio EUR za proizvodnjo 61,3 GWh, sončne elektrarne ………………………………….. 35,2 mio EUR za proizvodnjo 137,4 GWh, bioplinske elektrarne …………………………………. 8,5 mio EUR za proizvodnjo 59,7 GWh, elektrarne na biomaso ……………………………….  8,9 mio EUR za proizvodnjo 65,0 GWh, SPTE na fosilna goriva …………………………….. 19,3 mio EUR za proizvodnjo 186,0 GWh, vetrne elektrarne ……………………………………….. 0,2 mio EUR za proizvodnjo 3,1 GWh, druge naprave …………………………………………… 0,4 mio EUR za proizvodnjo 1,7 GWh.

 

V letu 2014 je bilo skupaj subvencioniranih 905,9 GWh električne energije iz obnovljivih virov in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije. Izplačana sredstva za subvencionirano proizvodnjo v letu 2014 so znašala skupaj 130,8 mio EUR. Največ sredstev za proizvodnjo v letu 2014 je bilo izplačanih sončnim elektrarnam 62,6 mio EUR, sledijo SPTE enote na fosilna goriva 27,7 mio EUR in elektrarnam na bioplin 14, 7 mio EUR.

Povprečno izplačilo na enoto subvencionirane proizvodnje električne energije iz OVE in SPTE je v letu 2014 znašalo 144,42 EUR/MWh. 

 

Republika Slovenija v preteklosti Premogovniku Velenje ni namenjala potrebnih sredstev za nemoteno odkopavanje premoga, vzdrževanje stabilnih jamskih prostorov, saniranje degradiranih območij in ni sofinancirala upravičenih stroškov izbranih proizvajalcev električne energije, ki so v določenem obsegu prevzeli obveznost uporabe domačega vira primarne energije za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo, kot je to namenjala Rudniku Trbovlje-Hrastnik, d.o.o. Višina pomoči Rudniku TrbovljeHrastnik, d.o.o. je znašala od leta 2001 do 2012 v povprečju 30,7 EUR/MWh letno. Tudi članice EU problematiko premogovništva rešujejo s podeljevanjem pomoči za zaprtje, tekoče poslovanje, naložbe in obveznosti, ki izhajajo iz preteklega poslovanja. Med 10 državami v Evropi, v katerih pridobivajo premog, jih šest, in sicer Nemčija, Španija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška, zagotavlja vsaj eno od omenjenih oblik pomoči.

 

Danes v Sloveniji premog pridobiva le še Premogovnik Velenje, njegova letna  proizvodnja znaša okoli 3,5 mio ton. Tako Premogovnik Velenje zagotavlja nemoteno oskrbo z domačim premogom za zadostno in nemoteno domačo proizvodnjo električne energije.  Odkopavanje premoga v Premogovniku Velenje lahko primerjamo z enakimi premogovniki po Evropi in svetu. Zaradi zanesljive oskrbe z domačim premogom je lahko danes TEŠ z več kot 779 MW instalirane moči največji proizvajalec v državi, saj proizvede 35% vse električne energije v Sloveniji, v kriznih obdobjih pa pokriva več kot polovico porabe. Zaradi nemotenega zagotavljanja premoga je tako  lahko Termoelektrarna Šoštanj letos v prvih sedmih mesecih proizvedla kar 2.040 GWh električne energije in samo julija letos proizvedla kar 443 GWh električne energije. Poleg tega TEŠ skrbi za prilagajanje proizvodnje električne energije trenutnim potrebam v državi in hkrati tudi za kakovost te energije ter za  frekvenčno in močnostno regulacijo. Z daljinsko toploto pa ogreva tudi več deset tisoč prebivalcev Šaleške doline, javne ustanove (vrtce, šole, zdravstvene domove, domove za varstvo odraslih, bolnišnico itd.) in številna podjetja.

 

Republika Slovenija načrtuje pridobivanje lignita v Premogovniku Velenje še najmanj naslednjih 35 let. V Premogovniku Velenje izkopan premog zagotavlja energetski vir za pridobivanje ene tretjine potrebne električne energije v državi. Ta vir je za državo strateškega pomena, še posebej v primeru nizkih vodostajev na rekah in/ali izpadov nuklearne elektrarne Krško. Evropski elektroenergetski sistem je sredi obdobja korenitih sprememb. Da bi zmanjšali energetsko odvisnost od uvoza fosilnih surovin, bo delež električne energije v prihodnje naraščal. Hkrati naj bi se delež OVE s trenutnih 25 % do leta 2030 povzpel na 50 %. Vendar pa je tudi takrat, ko ni ne sonca in ne vetra, treba odjemalcem zagotoviti dovolj električne energije in ohraniti stabilno električno omrežje. Premogovnik Velenje in TEŠ sta zato zelo pomembna  zlasti  na področju obvladovanja tveganj in zagotavljanja stabilne proizvodnje električne energije  v vseh vremenskih pogojih. Brez Premogovnika Velenje in TEŠ lahko vsak nepredviden vremenski  dogodek za dalj časa povzroči ali celo ustavil proizvodnjo električne energije v Republiki Sloveniji.

 

Da bi Republika Slovenije ob načrtovanem prehodu na OVE lahko zagotavljala neodvisno, zanesljivo in nemoteno dobavo električne energije, mora Premogovnik Velenje uvrstiti v ospredje energetskega koncepta Slovenije. Nedvomno bo Premogovnik Velenje tudi v prihodnje eden izmed najpomembnejših členov verige pri doseganju neodvisne, nemotene in zanesljive domače proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija mora poiskati in izvesti potrebne ukrepe za zagotavljanje konkurenčnosti domačega premoga na socialno sprejemljiv način, tako kot to zagotavlja za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom. V SDRES smo prepričani, da bo samo na tak način Premogovnik Velenje lahko še naprej zagotavljal nemoteno odkopavanje in pridobivanje zanesljivega domačega vira energije (premoga).

 

Iz osnutka energetskega koncepta Slovenije je razvidno, da se po letu 2050 premog v Sloveniji ne bo več odkopaval. Slovenija ni izvoznica premoga. Zaradi zapiranja premogovnikov in posledičnega zmanjšanja pridobljenih količin premoga v domačih premogovnikih je Slovenija celo uvoznica premoga (okoli 500,000 ton/letno oziroma okoli 9500 TJ/letno). Republika Slovenija je lastnik strateških rezerv premoga, zato je nujno potrebno v energetskem konceptu Slovenije predpisati, kakšne količine premoga potrebuje in kako se bodo te rezerve odkopavale in porabljale do leta 2050 in pozneje. Nato bo pa na podlagi te strategije potrebno sprejeti zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.

 

Premog je za Slovenijo zelo pomembna energetska surovina. Poraba premoga na svetu naj bi se do leta 2040 povečevala za 0,5 odstotka na leto. Povpraševanje po premogu pa se bo povečevalo predvsem še v naslednjem desetletju. Iz naštetega torej izhaja, da premog vsaj do sredine tega stoletja še naprej ostaja eden ključnih in vodilnih  energentov pri oskrbi proizvodnje električne energije. Okoli 35% električne energije v Sloveniji se proizvede iz premoga, Premogovnik Velenje pa je zelo pomemben steber pri oskrbi Slovenije z električno energijo. Eden ključnih  pogojev za izgradnjo bloka 6 in zanesljivo oskrbo električne energije v Sloveniji je bila dobavljena količina premoga Termo elektrarni Šoštanj. Zato je treba v energetski koncept Slovenije eksplicitno zapisati, da lahko premog Termoelektrarni Šoštanj dobavlja izključno Premogovnik Velenje.

 

Sindikat SDRES kot eno izmed rešitev predlaga sprejetje zakona, ki bi Premogovnik Velenje deklariral kot obvezno gospodarsko javno družbo, ki bo nemoteno zagotavljala zanesljivo proizvodnjo domačega premoga, izrabljala domači vir energije  in zagotavljala več tisoč delovnih mest. Gospodarske javne službe zagotavljajo materialne javne dobrine in storitve, njihovo trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu pa zagotavlja Republika Slovenija oziroma občine ali druge lokalne skupnosti zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ne more zagotavljati trg. Določitev Premogovnika Velenje za gospodarsko javno družbo je zanesljiv način zagotovitve temeljev za nadaljnje oskrbo s premogom in posledično nemoteno proizvodnjo električne energije v Sloveniji.

 

Kot je zapisano v predlogu usmeritev za pripravo energetskega koncepta Slovenije, naravne danosti Slovenije, njen geopolitični položaj in zaveze Evropskega sveta k prehodu v nizkoogljično družbo predstavljajo robne pogoje  za slovensko gospodarstvo in energetiko, na drugi strani pa pomenijo velik izziv in potencial za razvoj družbene blaginje.

 

Energetika ni sama sebi namen, temveč je temelj razvoja družbene blaginje, kot taka pa je v službi gospodarstva in prebivalcev Slovenije. Zato pričakujemo, da se boste sprejemanja energetskega koncepta Slovenije lotili skrajno odgovorno, pri tem pa resno in konstruktivno obravnavali tudi naše predloge.

 

Izvlečki predlogov SDRES, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju energetskega koncepta Slovenije: 

 

  • Energetski koncept naj zajame vsa podjetja, ki bodo v prihodnje odločilno vplivala in prispevala k razvoju ter zagotavljala neodvisno, zanesljivo in nemoteno dobavo električne energije.

 

  • V energetski koncept naj se uvrstijo vsa državna podjetja, ki bodo tudi ostala v lasti RS, zaveza za ohranitev državnega lastništva mora biti v energetskem konceptu jasno izražena.

 

  • Energetski koncept naj jasno določi, kako se bo zagotavljala varnost, humanost in socialna varnost pri izvajanju delovnih procesov.

 

  • Energetski koncept naj jasno izrazi stališča do premogovništva v RS.

 

  • Energetski koncept naj določiti višino pomoči za sofinanciranje upravičenih stroškov izbranega proizvajalca električne energije, ki bo v določenem obsegu prevzel obveznost uporabe domačega vira primarne energije za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo. Domači energent je lignit iz Premogovnika Velenje.

 

  • Premogovniku Velenje naj se podeli status gospodarske javne družbe, katera bo nemoteno ter na zaposlenim varen in zdravju prijazen način zagotavljala zanesljivo proizvodnjo domačega premoga in kot dober gospodar izrabljala domači vir za pridobivanje energije.

 

  • Z energetskim konceptom je treba zagotoviti družbeno odgovorno ravnaje, ki bo predpisalo, kakšne količine premoga se bodo odkopavale in porabljale do leta 2050 v skladu z okoljskimi zahtevami.

 

  • Izdela naj se bilanca o potrebnem številu zaposlenih v energetiki do leta 2050; bilanca naj predvidi, kaj storiti v primeru odstopanj zaradi nihanj pri proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv, JE, OVE, SPTE in naravnih nesreč.

 

  • V energetski koncept je treba uvrstiti zavezo, da se bo izdelal dolgoročni program postopnega zapiranja Premogovnika Velenje (sprejeti zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje).

 

  • V energetski koncept naj se eksplicitno zapiše, da lahko Termoelektrarni Šoštanj premog dobavlja izključno Premogovnik Velenje.

 

 

Primerjava proizvodnje električne energije, premoga  in subvencij v letu 2014

 

OVE in SPTE RTH, d.o.o. PV, d.d.
Proizvodnja:

 

905,9 GWh 0 33.854 TJ

 

Subvencija:

 

130,8 mio EUR 8,9 mio EUR 0 EUR

 

 

EVO – obnovljivi viri energije (hidro elektrarne, vetrne elektrarne, sončne elektrarne, itd)  SPTE – soproizvodnja toplote in električne energije (fosilna goriva, lesna biomasa)

 

 

S spoštovanjem!

SREČNO!

Top