Ustanovitev neodvisnega delavskega sindikata v skupini PV se je v preteklosti nekaterim zdel nemogoč projekt. Z veliko dobre volje, jeklenih živcev, sodelovanja, na drugi strani pa podtikanja in negativne propagande smo se delavci, ki opravljamo delo v skupini PV, združili v močan neodvisen sindikat in vsi skupaj dokazali, da ni nič nemogoče.
Sedaj pa nas čakajo še večji in težji izzivi ter naloge. Dostojno, odgovorno in s ponosom se bomo borili za naše pravice, ki so jih v preteklosti izborili naši predniki, in od odgovornih zahtevali, da se v prihodnosti prednost daje delavcu in ne kapitalu oziroma eliti. Delavci skupine PV smo se zadnjih 25 let v duhu solidarnosti in v dobro skupine PV že marsičemu odrekli. Dokler se delavci odrekamo pošteno zasluženemu delu dohodka, nekateri se celo odrekajo svojemu prostemu času, delajo med vikendi in prazniki, medtem pa naši vodilni izplačujejo razne izvajalce, podizvajalce, dobavitelje, odpisujejo razne izgube in dokapitalizirajo podjetja, ki jutri morda sploh ne bodo več v lasti PV, prodajajo udarniško zgrajene nepremičnine, plačujejo grehe nasedlih investicij itd.. Za vse to se najde denar, za delavca pa očitno ne. Pred delavce, ki ustvarjajo produkte in skrbijo za obstoj podjetja, se v ospredje postavlja lastnike kapitala. Osebam, ki upravljajo ta podjetja, je prišlo v navado, da se breme neodgovornega, napačnega in neustreznega vodenja prelaga na pleča delavcev. Nihče ne odgovarja za napake in izgube ter ne prevzema odgovornosti. Pri vsem naštetem naši vodilni pozabljajo, da smo podjetje delavci, ljudje z družinami, kateri želimo dostojno življenje!Zgodovina nas uči, da so vedno bili prej poplačani tisti, ki so soodgovorni za slabo poslovanje podjetja, medtem, ko delavec ostaja neizplačan.

Zaradi zgoraj naštetega smo v sindikatu SDRES odločeni, da v ospredje postavimo delavca in ne lastnikov kapitala. S tem namenom je izvršilni odbor SDRES-PV sprejel naslednji sklep:

Sindikat SDRES-PV pozove upravo Premogovnika Velenje, d.d., da :
– vsem članom sindikata SDRES do 18.5.2015 povrne izostanke plač iz leta 2012 in 2013;
– za delavce, ki delajo v jami, od 01.04.2015 dalje obračunava jamski dodatek v skladu s Kolektivno
pogodbo Premogovnika Velenje in jim do 18.5.2015 povrne nezakonito neizplačan jamski dodatek;
– najmanj za člane sindikata SDRES takoj razveljavi socialni sporazum med upravo Premogovnika Velenje,
d.d., upravo HTZ. IP., d.o.o., sindikatom SPESS, sindikatom SPESS Premogovnika Velenje, svetom
delavcev Premogovnika Velenje in HTZ s 15.01.2015;
– spoštuje voljo delavca pri poklicnem upokojevanju (mu omogoči dostojno upokojevanje);
– brez pisnega soglasja sindikata SDRES-PV ne podpiše nobenega sporazuma oziroma dogovora s svetom
delavcev PV in sindikatom podjetja SPESS Premogovnika Velenje, ki bi negativno posegal v ekonomsko
socialni položaj članov SDRES;
– brez pisnega soglasja sindikata SDRES-PV ne posega v Kolektivno pogodbo Premogovnika Velenje.

V SDRES-u smo se spraševali, ali je prav zdaj primeren čas za takšen ukrep. Kdaj pa je bil in ali kdaj bo?
Zdaj je skrajni čas! Zakoni določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti ter morajo veljati enako za vse, pa če si
delavec, inženir ali direktor. V sindikatu SDRES se tega zavedamo in čas je, da tudi druge opomnimo na to. Naprej s
pogovori in pogajanji, če do dogovora ne pride, pa z vsemi ostalimi pravnimi sredstvi in oblikami sindikalnega boja.

SDRES je novoustanovljen sindikat in njegovi člani dobro vemo, kaj pomenijo solidarnost, pravičnost, odgovornost,
skupno dobro, saj smo delavski razred. Odločno smo stopili skupaj, se organizirali v boj za delavske pravice proti
izkoriščevalskemu kapitalu, ki vedno daje prednost posameznim kapitalistom. Moč sindikata narašča z ozaveščenostjo
članstva o pravicah in z naraščanjem števila članov. Da nas v tem nezavidljivem položaju težave ne bi razdružile
temveč bi nas združile, skupaj ustvarimo novo platformo za nov generacijski boj za dobro, dostojno in dostojanstveno
življenje delavskega razreda. Vzdrževanje in ohranjanje socialne pravičnosti je za sindikat trajen boj, neprekinjeno bo
treba skrbeti za pro-aktivnost, odzivnost ter postavljanje jasnih ciljev in vizije. Boj sindikata za že pridobljene pravice
in ohranjanje le-teh ter pridobivanje novih že nekaj časa ne poteka več na nekonstruktiven način, saj se ob globalizaciji
marsikaj spreminja, zato SDRES ne bo dovolil, da delodajalec zaposlene v podjetju obravnava predvsem kot delovno
silo ali strošek dela, ampak nas mora upoštevati kot človeški kapital, ki je najpomembnejši del premoženja podjetij.


Kako poteka disciplinski postopek?

Sindikat SDRES je ugotovil, da uprava PV ne izvaja disciplinskih postopkov v skladu s kolektivno pogodbo, zato vas
obveščamo, kako pravilno poteka disciplinski postopek.
V disciplinskem postopku mora delodajalec delavcu vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, kjer lahko delavec
poda svoj zagovor. Delodajalec mora namreč delavcu omogočiti zagovor, razen če ga le-ta izrecno odkloni, ali če se
neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje tudi predstavnik
sindikata. Pri zagovoru lahko ima delavec tudi strokovno pomoč odvetnika po lastnem izboru. Če delavec tako
zahteva, mora delodajalec o uvedbi disciplinskega postopka in kršitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec
ob uvedbi postopka. Sindikat lahko poda svoje obrazloženo mnenje v roku 8 dni.
Delodajalec mora mnenje sindikata v roku 8 dni obravnavati in se do navedb tudi opredeliti.
O disciplinski odgovornosti delodajalec odloči s sklepom, ki mora vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Sklep
se vroči delavcu ter se pošlje v vednost sindikatu, katerega član je delavec ob uvedbi postopka.
Kot disciplinska sankcija se lahko izreče opomin, druge sankcije (npr. denarna kazen, odvzem bonitet…) pa le, če so
določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Disciplinska sankcija ne sme trajno spremeniti delovno pravnega
položaja delavca. Na podlagi disciplinske sankcije torej delovno razmerje ne sme prenehati.


Pristojnosti sveta delavcev in sindikata glede sistemizacije delovnih mest.

Kakšne pravice oziroma možnosti imata svet delavcev in sindikat v podjetju v primeru, da delodajalec pri sprejemanju
nove sistemizacije delovnih mest ne upošteva tehtnih argumentov o vrednotenju delovnega mesta za posamezne
zaposlene? Kakšen je postopek, če delodajalec sprejme sistemizacijo, s katero se sindikat ne strinja, ker pripombe
sindikata niso bile upoštevane, oziroma če so ugotovljene nepravilnosti pri posameznih opisih delovnih mest?
Tako svet delavcev kot sindikat imata v zvezi s sprejemanjem sistemizacije delovnih mest samo »posvetovalne«
pristojnosti.
Po določbi 94. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) v zvezi z določili 91. in 92. člena istega
zakona mora delodajalec pred sprejetjem sistemizacije zahtevati »skupno posvetovanje« s svetom delavcev, v katerem
si mora prizadevati za »uskladitev stališč«. To pomeni, da ni dolžan upoštevati pripomb in predlogov sveta delavcev, če
do takšne uskladitve stališč ne pride, ampak lahko akt kljub temu sprejme. Svet delavcev lahko učinkovito ukrepa (z
uporabo instituta zadržanja odločitve delodajalca) le v primerih, ko delodajalec sploh ne zahteva skupnega
posvetovanja, in ko torej krši proceduralna pravila sprejemanja sistemizacije, ne pa tudi, če ne upošteva stališč sveta
delavcev.
Sindikatom pa mora delodajalec po določbi 1. odstavka 10. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) predlog
sistemizacije posredovati le v »mnenje«. Sindikat mora mnenje, ki pa za delodajalca prav tako ni formalno obvezujoče,
podati v osmih dneh. Zoper morebitno kršitev te dolžnosti delodajalca sindikat nima nobenih formalnih pravnih
sredstev, prav tako ne za primer neupoštevanja njegovega mnenja.

V zvezi s postavljenim vprašanjem pa je treba posebej opozoriti, da je sistemizacija delovnih mest v osnovi le
organizacijski akt, ne pa akt, s katerim bi se hkrati urejalo tudi »vrednotenje« delovnih mest. Kot taka je lahko
sistemizacija le podlaga za vrednotenje skladno z dogovorjeno metodologijo. Metodologija za takšno ali drugačno
vrednotenje delovnih mest pa je materija kolektivne pogodbe, pri kateri pa je vloga sindikata bistveno močnejša kot pri
sprejemanju same sistemizacije. Kolektivno pogodbo je namreč mogoče skleniti šele ob popolnem soglasju obeh
partnerjev – delodajalca in sindikata, pri čemer je na delavski strani priporočljivo tudi sodelovanje sveta delavcev.
Konkretno ovrednotenje posameznega delovnega mesta na podlagi dogovorjene metodologije pa se, če ni že sestavni
del oziroma priloga kolektivne pogodbe, realizira s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ne z aktom o sistemizaciji
delovnih mest. To pomeni, da je konkretno vrednotenje posameznega delovnega mesta lahko le predmet
individualnega spora med konkretnim delavcem in delodajalcem, ne pa predmet kolektivnega spora med sindikatom
oziroma svetom delavcev in delodajalcem. V individualnem delovnem sporu lahko sindikat nastopa kot
zastopnik posameznega delavca.


Če se želite pridružiti delavskemu boju za ohranitev že pridobljenih pravic delavk in delavcev, vas
obveščamo, da se lahko v sindikat SDRES včlanite vsak delovni dan med 6:30 in 14:30 uro v prostorih
sindikata SDRES-PV, ki se nahaja nad kuhinjo NOP, ali pa 17.4.2015 v prozivnici NOP med 11 in 14:30 uro.

 

SREČNO!

Top