Srečno Kameradi!
Sodeč po zadnjem sestanku in “ponudbi” ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak, o znižanju upravljavske provizije iz 1% na 0,9%, kar pa mora odobriti odbor sklada SODPZ, in morebiten dvig prispevne stopnje za skupino 12/17, ugotavljamo, da nas predstavniki Vlade in gospodarstva “kapitala” ne jemljejo resno. Po daljši razpravi smo si bili enotnega mnenja, da obstajajo utemeljeni razlogi za skrb o zanesljivosti sklada, predvsem zaradi trenutne zakonodaje. Namreč, kar smo že ugotovili in na sestanku na ministrstvu potrdili, zavarovancem-članom pri izračunu izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine se ne prizna četrtina obdobja vključenosti v obvezno dodatno zavarovanje. Nadalje, izračuni aktuarja so samo dokaz, da bo SODPZ v okvirjih trenutne zakonodaje vzdržen morda še naslednjih 5 do max 10 let, kar pa mi nismo nikoli zanikali. Zahteve, ki izhajajo iz protesta, so postavljene zaradi upravičenega strahu, da sedanji sistem poklicnega upokojevanja v okvirjih trenutne zakonodaje ne bo (če bo takrat sploh še obstajal) omogočal minimalne socialne varnosti našim mlajšim sodelavcem, ki so se zaposlili po letu 2001, ter zato, da se stvari sploh premaknejo v pravo smer, ker če ostane znižana prispevna stopnja jim bo malo mar za delavce. Zaradi zgoraj naštetega in ostalih anomalij, povzročenih s strani kogarkoli in kadarkoli že, je sedaj poleg naših zahtev tudi nujno potrebna sprememba zakonodaje. Slednje so potrdili oziroma dejali tudi na Ministrstvu za delo, a so vseeno želeli fokusirati sestanek le na višino prispevne stopnje in njene posledice v prihodnjih dveh letih. Kot se sedaj na ministrstvu za delo opirajo na statistike, ki temeljijo na anomalijah širših razsežnosti, tako se bodo opirali na istih temeljih tudi čez leto in pol. Temu je potrebno narediti konec!
Skratka, kot ugotavljamo, trenutna ureditev poklicnega zavarovanja oziroma naložbenega zavarovanja ne služi svojemu namenu. Temeljni namen poklicnega zavarovanja bi moral biti zagotavljanje socialne varnosti za obdobje od prenehanja opravljanja težkega in zdravju škodljivega dela oz. dela, ki ga po določeni starosti ni mogoče uspešno opravljati, pa do izpolnitve pogojev za redno upokojitev v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poleg tega pa tudi zagotavljanju primernih sredstev za dostojno preživljanje ob upokojitvi.
Trenutna poklicna zakonodaja je prilagojena določenim skupinam zaposlenim, ki se nimajo namena poklicno upokojevati, medtem, pa tisti, ki so dejansko ves čas izpostavljeni težkim delovnim pogojem, delajo na delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva in jih po določeni starosti ni mogoče opravljati, so zaradi neustrezne zakonodaje prisiljeni delati dlje, kot bi dejansko smeli.
Zakon bi moral poklicno zavarovanje razvrstiti najmanj v pet skupin tako kot je to bilo urejeno z beneficirano delovno dobo ter za delovna mesta določena na podlagi stroke, ne pa političnih odločitev. Ostale skupine lahko to urejajo v kolektivnih pogodbah in denar namenijo za poklicno zavarovanje, za plače, kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje svojih zaposlenih, ter za ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in varstva pri delu.
V sled zgoraj navedenega za lažjo predstavo je spodaj informativni izračun, kdaj se bo lahko delavec poklicno upokojil in koliko nižjo bo imel starostno pokojnino, če si ne bo vplačeval v času prejemanja poklicne pokojnine prispevkov za poklicno zavarovanje in dokupil delovne dobe.
Zato je nujo potrebna sprememba zakonodaje na tem področju. Eden od ključnih ciljev v prihodnosti našega sindikata pri spremembi poklicnega upokojevanja je tudi dvig oziroma vrnitev dodane dobe za delavce, ki delajo polni delovni čas v jami iz treh na pet mesecev.
Iz enakih razlogov je potrebno vztrajati pri naših zahtevah s protesta. Zaradi izkoriščenih vseh drugih oblik sindikalnih možnosti smo postavili vprašanje s katerim preverjamo, ali ste zaposleni v svoji dejavnosti pripravljeni podpreti nadaljevanje skupnih sindikalnih aktivnosti v skupne stavke z namenom ureditve sistema poklicnega upokojevanja.