SPREMEMBA DELOVNEGA KOLEDARJA = PREPAZPOREDITEV DELOVEGA ČASA
PREPAZPOREDITEV DELOVEGA ČASA NA SOBOTO = PRAVICA DO DODATKA V VIŠINI 25 %
V času, ko je naše delo v veliki meri usmerjeno v doseganje visoko zastavljenih ciljev in je potrebno delati tudi ob vikendih, je še kako pomembno vprašanje prerazporeditve delovnega časa in plačila dodatka za delo ob sobotah kot posledice te prerazporeditve.
Delodajalec in posamezni predstavniki zaposlenih so nas ob zadnji prerazporeditvi delovnega časa poskušali prepričati, da ne gre za prerazporeditev temveč zgolj za spremembo delovnega koledarja. Razlikovanje je na strani delodajalca zagotovo interesno pogojeno, saj je s kolektivno pogodbo (tako panožno kot podjetniško) v koledarskem letu možno prerazporediti največ 96 ur delovnega časa, prav tako ob prerazporeditvi delovnega časa na soboto delavcem pripada 25 % dodatek. Problem pri tem je, da razlikovanje, za katerega se zavzema delodajalec, ne obstaja, saj niti Zakon o delovnih razmerjih niti obe kolektivni pogodbi ne poznajo izraza sprememba delovnega koledarja. Letni delovni koledar oz. letna razporeditev delovnega časa je namreč predvidena za celo leto vnaprej, med letom pa se lahko spreminja izključno kot začasna prerazporeditev delovnega časa, pri čemer sta obe kolektivni pogodbi delodajalca pri tem omejili, da lahko letno razporeja zgolj 96 ur delovnega časa, pri tem pa mora za vse prerazporedite na soboto plačati še dodatek, ki v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo znaša 25 %. Oboje spodbuja delodajalca, da pripravi čim boljši letni razpored delovnega časa, da od njega med letom čim manj odstopa in da delavcem ne jemlje prostih sobot oz. vikendov, če to ni nujno potrebno. Ob tem nas še bolj kot razlaga delodajalca, ki želi ti omejitvi obiti, čudi in žalosti podpora takšni razlagi v škodo delavcev s strani določenih predstavnikov zaposlenih, pri čemer je nov letni koledar v nasprotju z vsem zgoraj povedanim s sklepom podprl tudi Svet delavcev.
Delodajalec je sicer v letnem koledarju neodvisno od sedanje prerazporeditve delovnega časa napačno razporedil delovni čas v referenčnih obdobjih. Namreč Zakon o delovnih razmerij določa največ šestmesečno referenčno obdobje, če v kolektivni pogodbi dejavnosti ni določeno daljše referenčno obdobje (vendar ne daljše do 12 mesecev). Naša panožna kolektivna pogodba tega obdobja ne podaljšuje, temveč je določeno fiksno šestmesečno referenčno obdobje, v katerem se morajo vse opravljene ure izravnati na povprečno 40 ur na teden (torej do 30.6. in nato do 31.12. tekočega leta). Delodajalec se pri tem neutemeljeno sklicuje na Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki je bil zaradi posledic epidemije sprejet v letošnjem marcu, saj ta razveljavlja le določbo Zakona o delovnih razmerjih, zaradi česar lahko v letošnjem letu referenčno obdobje namesto največ 6 mesecev tudi brez kolektivne pogodbe dejavnosti traja največ 12 mesecev. To na nas ne vpliva, saj je kot rečeno referenčno obdobje v panožni kolektivni pogodbi določeno v fiksnem obdobju šestih mesecev in tako tudi v skladu z omenjenim interventnim zakonom, ki referenčno obdobje v letu 2020 omejuje na največ 12 mesecev. Letni koledar je bil tako že pred sprejemom interventnega zakona neustrezen, po tej prerazporeditvi delovnega časa pa je le še bolj neustrezen, zaradi česar je tudi iz tega razloga nerazumljivo, zakaj je s spremembo soglašal Svet delavcev.
Delodajalec ima iz utemeljenih razlogov med letom seveda pravico prerazporejati delovni čas, kot je bil planiran z letno razporeditvijo, vendar naj pri tem upošteva tudi pravice delavcev do počitka in dodatkov. Med razlogi za prerazporejanje delovnega časa pa smo siti sklicevanja na specifičnost dela v jami in odvisnost od geomehanskih razmer, saj bi moral delodajalec to upoštevati pri sprejemanju izvedljivih (realnih) planov in te plane upoštevati tudi pri pripravi letne razporeditve delovnega časa (letnega koledarja), ki ga sprejema pred pričetkom koledarskega leta. Izvedljivi plani, z ustrezno razporeditvijo delovnega časa pa bodo namesto k preobremenitvi dela zaposlenih nedvomno prispevali tudi k zniževanju deleža bolniških odsotnosti in novo nastalih invalidov, kar nam mora biti vsem skupaj cilj.
SREČNO!