Gospodarska rast je v Sloveniji med najvišjimi v EU, brezposelnost je rekordno nizkain izboljšuje se uspešnost poslovanja gospodarskih družb. Zaradi nizkih plač delodajalci težko najdejo zaposlene, trg dela namreč deluje, delodajalci pa trmasto vztrajajo, da kriza še vedno traja. Za Slovenijo so značilne nizke plače in velika koncentracija zaposlenih na spodnjem delu plačne distribucije. Po podatkih Statističnega urada v Sloveniji kar 2/3 zaposlenih prejema plačo nižjo od povprečne plače, kar 50 % pa plačo nižjo od 1362 eur bruto, oziroma 922 eur neto. Na račun nizkih plač delavcev se omejuje tudi gospodarsko rast, saj se znižuje domače povpraševanje, prav tako pa se s politiko nizkih plač potiska gospodarstvo v podrejeno in odvisno vlogo, ki temelji na proizvodnji proizvodov z nizko dodano vrednostjo. Treba je upoštevati rast produktivnosti. Če so podjetja v prejšnjem obdobju svojo dodano vrednost realno povečala, je seveda povsem upravičeno, da se temu prilagodi tudi rast plač, ker s tem podjetja dejansko nagradijo zaposlene za večjo storilnost, oziroma z njimi delijo sadove povečane storilnosti. In v ekonomiji imate eno izmed zakonitosti, da sta dinamika produktivnosti in plač med seboj tesno korelirani (to korelacijo lahko vidite tudi v Sloveniji v spodnji sliki, ki kaže rast produktivnosti in rast plač v celotnem gospodarstvu).
V naši dejavnosti se trenutno giblje stroškovna cena odkopavanja premoga okoli 2,45 EUR/GJ. Prodajna cena premoga znaša sedaj enotnih (za potrebe proizvodnje toplotne in el. energije) 2,75 EUR/Gj. TE-TO Ljubljana pa plačuje za premog več kot 5 EUR/GJ. Število zaposlenih se vztrajno zmanjšuje hkrati s tem se niža strošek dela in povečuje produktivnost. Osebni prejemki iz delovnega razmerja pa kljub temu ostajajo enaki oziroma, se v primerjavi z rastjo življenjskih stroškov, rastjo produktivnosti in BDP počasi nižajo. Predstavljajo nam pozitivno poslovanje hkrati pa tudi, da smo kljub temu na robu likvidnosti. Glede na zgodovino poslovanja bi lahko že bilance poslovanja PV uporabili za napoved poslovanja PV za nadaljnjih 20 let. A dejstvo je, da bilance in ženski modrčki nikoli ne predstavljajo dejanskega stanja. Skrajni čas je, da se osebni prejemki delavcev končno ustrezno povišajo. [su_quote]DEJSTVO JE, DA BILANCE IN MODRCI NIKOLI NE PREDSTAVLJAJO DEJANSKEGA STANJA[/su_quote]Osnovne plače bi bilo potrebno zvišati tako, da bi bil I. tarifni razred izenačen najmanj z minimalno plačo v RS. S takšnimi osnovami bi še vedno ostalo dovolj prostora za variabilni del plač in bi se tako lahko zelo približali plačnemu sistemu katerega uporablja že velika večina evropskih držav in za katerega se že nekaj časa zavzemajo sindikalne centrale v SLO. Vprašanje je samo, ali se delavci zavedamo tega pomena dovolj, da bi bili pripravljeni presekati izkoriščevalsko vztrajanje delodajalcev pri tarifnih prilogah, ki so krepko pod min. plačo. Nižanje plač je posledica dela Kolektivne pogodbe in njenega tarifnega dela, ki urejata oblikovanje plač. Namreč, najmanj izhodiščni plačilni razredi za posamezno delovno mesto bi morali biti dogovorjeni in zapisani v podjetniški kolektivni pogodbi! Dovolj je bilo varčevalnih ukrepov in stagnacije plač delavcev! [su_pullquote]DOVOLJ JE BILO VARČEVALNIH UKREPOV IN STAGNACIJE PLAČ DELAVCEV![/su_pullquote]Če povzamemo, plače, oziroma osebni prejemki iz delovnega razmerja delavcev v premogovništu, iz leta v leto padajo. Ne glede na to, da se ni podpisal socialni sporazum za leto 2017 so naši osebni prejemki iz naslova delovnega razmerja precej nižji, kot smo jih prejemali pred letom 2012. Namreč, delodajalec ne izplačuje v celoti
stimulacije družbe v višini 1,94%, prav tako ne izplačuje sredstva, ki so namenjena za vertikalno in horizontalo napredovanje v višini najmanj 5% mesečnih sredstev za plače (stimulacija enote) in nenazadnje ne izplačuje več uspešnosti poslovanja. Če želimo zaustaviti trend nižanja plač, ki še bolj pod vprašaj postavlja tudi pokojnine, kakor tudi drugih izplačil iz delovnega razmerja, moramo strniti vrste in skupaj zahtevati dohodke dostojne panogi v kateri delamo.
Povprečne bruto plače v Premogovniku Velenje
V dodatkih so upoštevani: Dodatek za delovno dobo, Dodatek za manj ugoden delovni čas (pop., noč., ned. in dodatek za delo na praznik), Dodatek za mentorstvo, Dodatek za jamsko delo, Dodatek za posebne pogoje dela, Dodatek za delo v sindikatu in svetu delavcev, Deputat (nadomestilo za ogrevanje)
Izhodiščni plačilni razredi v Skupini PV v strukturi RR (grupe) kažejo naslednje:
Menimo, da je zasnova plačilnih razredov neprimerna, saj so razponi med PR nelinearni in neurejeni, večina rudarskih DM v TR od 1 do 5 pa je v neprimernem razponu količnikov od 1,015 do 1,771.
BIZNIS NA VIŠJI INŠTANCI na puklih delavcev in EDČ
Moramo se dotakniti ene najbolj pomembnih problematik s katero se sooča večina delavcev v RS. Zaradi želje gospodarstvenikov po čim večjem dobičku, so delavci zaradi preživetja, skorajda prisiljeni delati kot jim naloži delodajalec (seveda v zakonskih okvirjih, ki so skorajda pisani na kožo delodajalcem). Nove moderne oblike delovnega časa so v večini panog zaradi omogočanja fleksibilnosti delovnega časa podaljšale delovni teden iz pet na sedem delovnih dni. Namesto, da bi v dobi moderne tehnologije in digitalizacije delali manj kot osem ur na dan, so delavci prisiljeni, zgolj zaradi preživetja, delati skoraj cele dneve. Dejstvo je, da delamo vedno več za manj denarja, medtem, ko si gospodarstveniki izplačujejo milijonske dobičke. Programirajo nas in iz nas delajo robote ( v oblaku pa: Programirajo nas kot robote). Skrajni čas je, da v Sloveniji začnemo intenzivno razpravo o krajšem polnem delovnem času.
In kako je pri nas v Skupini PV? Popolnoma isto! Že stoletja nam kradejo naš dragoceni prosti čas! K pisanju takšnih člankov nas znova in znova spodbujajo osebe, ne delodajalci, ki se predstavljajo kot “s strani številnega članstva izvoljeni” sindikalisti. Slednjih, žal zaradi njihovih dejanj, sindikalisti niti ne moremo poimenovati. Ne samo delodajalci, tudi nekateri tako imenovani sindikalisti se sprašujejo kje bomo dobili dodatni denar za ureditev efektivnega delovnega časa, oziroma trdijo, da denarja ni dovolj, da imamo en žakelj in še ta naj bi bil prazen. Mi trdimo ravno nasprotno – denar je, samo ni pravilno razporejen (v oblaku pa: Denar ni pravilno razporejen). Če začnemo najprej pometati pred svojim pragom. Ali vodstvo PV zastopa interese družbe oziroma skupine PV? Nikoli v zgodovini, tudi danes, cena premoga v Sloveniji ni bila določena na temelju zakonitosti svetovnega ter evropskega trga, oziroma dogajanja na borzah.
Očitno se vodstvo družbe PV ne zaveda, da je premog, vedno bil in bo, še vedno strateško pomembna domača energetska dobrina, ki zagotavlja nemoteno proizvodnjo električne energije in Slovensko energetsko nodvisnosti.
Pridobivanje lignita je nacionalni interes! O ceni premoga, vodenju in poslovanju skupine PV ne bi več izgubljali besed, saj imamo strokoven, visoko izobražen in dobro plačan kader, da skrbi za to. Poglejmo čez cesto, ali tam tiči denar? Poleg milijardo in pol vredne investicje (milionski krediti in visoke obresti) se denar zagotovo skriva še v CO2 kuponih in plinovodnem omrežju. Glavnina izdatkov Teš v letu 2016 za varstvo okolja so izdatki za emisijske kupone v višini 27.729.515 EUR. Kdo posluje s kuponi?
Nadalje, skupina HSE je v letu 2016 ustvarila 1,2 milijarde EUR prihodkov in 21,7 milijona EUR čistega dobička. Prav tako je večina družb v skupini v leto 2016 končala z dobičkom. Družba HSE je imela 44,4 milijona evrov čistega dobička, Dravske elektrarne Maribor (Dem) 14,6 milijona evrov dobička in Soške elektrarne Nova Gorica (Seng) 9,2 milijona evrov dobička. K dobičku se je vrnil tudi PV, tega je bilo za približno 770.000,00 EUR, medtem, ko je TEŠ uspela izgubo krepko zmanjšati. Nenazadnje je potrebno omeniti še energetske družbe izven skupine HSE, ki so pozitivno poslovale. Pet distribucijsih družb (Elektro Maribor, Gorenjska, Celje, Primorska in Ljubljana) je v letu 2106 ustvarilo kar 16.566.199,00 EUR bilančnega dobička in tako so iz tega naslova izplačale delničarjem kar 13.525.756,00 EUR dividend. Ne smemo pozabiti tudi Gen-i, ki je ustvaril 8.937.374,00EUR bilančnega dobička in izplačal 2.000.000,00 eur dividend. Geoplin, ki je ustvaril 7.516.418,30 eur bilančnega dobička, pa je izplačal za 2.600.000,00 eur dividend.
Bilance nikoli ne kažejo dejanskega stanja. Izplačila dividend (dobička) pa so dejanska![su_pullquote]KDO SLUŽI NA NAŠEM DRAGOCENEM ČASU?[/su_pullquote]
Denar torej je, in morda zato finančni direktor HSE vidi smisel v vertikalnem združevanju. Kje je pa naš dragoceni prosti čas!
Ali res samo živimo v utopiji, kot pravijo nekateri tako imenovani sindikalisti?