Od 20 do 25 ur brez spanja zmanjša naše psihomotorične sposobnosti na raven, kot bi imeli en promil alkohola v krvi, nevarnost udeležbe v prometni nesreči na poti domov pa se kar dvakrat poveča. Zelo pomembno se je torej naučiti, kako se lahko pripravimo na delo in poskrbimo za spanec tako, da čim manj ogrožamo sebe in ljudi, za katere smo ponoči odgovorni.
Poklici v katere je vključeno nočno delo neizogibno povzročajo kronično utrujenost, saj naše telo nadzira notranja biološka ura, ki leži v hipotalamusu. Tu se proizvajajo cirkadiani ritmi, ki uravnavajo naše fiziološke in vedenjske procese, kot so uravnavanje temperature, proizvodnja hormonov, budnost in spanec. Ti ritmi se ponavljajo na približno 24 ur, nanje pa močno vplivajo naravni cikli menjavanja svetlobe in teme. Ponoči se naše telo pripravlja na spanje in veliko procesov, ki so aktivni čez dan, se začne upočasnjevati. Cirkadiani ritem spodbudi nočno izločanje spalnega hormona, melatonina, zaradi česar postanemo zaspani.
Pri nočnem delu se je treba boriti proti tem ritmom, za povrh moramo po koncu nočne izmene iti domov in poskušati zaspati, čeprav nam biološka ura, dnevna svetloba in družba govorijo, da je to čas budnosti in aktivnosti.
Zavedati se moramo, da je biološko matematiko nemogoče prelisičiti, ne glede na to, kako mladi in zdravi smo sicer. Manj ko spimo, večji je primanjkljaj in bolj ogroženo je naše zdravje. ”Nočno delo, ki po definiciji obsega več kot tri nočne izmene na mesec, je IARC, Mednarodna agencija za raziskavo raka iz Lyona, uvrstila v prvo skupino povzročiteljev raka na dojki,” je opozorila doc. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela in športa.
Od 20 do 25 ur brez spanja zmanjša naše psihomotorične sposobnosti na raven, kot bi imeli en promil alkohola v krvi, nevarnost udeležbe v prometni nesreči na poti domov pa se kar dvakrat poveča. Zelo pomembno se je torej naučiti, kako se lahko pripravimo na delo in poskrbimo za spanec tako, da čim manj ogrožamo sebe in ljudi, za katere smo ponoči odgovorni.
Poklici v katere je vključeno nočno delo neizogibno povzročajo kronično utrujenost, saj naše telo nadzira notranja biološka ura, ki leži v hipotalamusu. Tu se proizvajajo cirkadiani ritmi, ki uravnavajo naše fiziološke in vedenjske procese, kot so uravnavanje temperature, proizvodnja hormonov, budnost in spanec. Ti ritmi se ponavljajo na približno 24 ur, nanje pa močno vplivajo naravni cikli menjavanja svetlobe in teme. Ponoči se naše telo pripravlja na spanje in veliko procesov, ki so aktivni čez dan, se začne upočasnjevati. Cirkadiani ritem spodbudi nočno izločanje spalnega hormona, melatonina, zaradi česar postanemo zaspani.
Pri nočnem delu se je treba boriti proti tem ritmom, za povrh moramo po koncu nočne izmene iti domov in poskušati zaspati, čeprav nam biološka ura, dnevna svetloba in družba govorijo, da je to čas budnosti in aktivnosti.
Zavedati se moramo, da je biološko matematiko nemogoče prelisičiti, ne glede na to, kako mladi in zdravi smo sicer. Manj ko spimo, večji je primanjkljaj in bolj ogroženo je naše zdravje. ”Nočno delo, ki po definiciji obsega več kot tri nočne izmene na mesec, je IARC, Mednarodna agencija za raziskavo raka iz Lyona, uvrstila v prvo skupino povzročiteljev raka na dojki,” je opozorila doc. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela in športa.