Ali bomo kot krti izginili pod zemljo!?
Leta 2001 so veliki večini delavcev, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela, ukinili benificirano delovno dobo (dodana doba s povečanjem) in jo nadomestili z dodano dobo oziroma naložbenim obveznim dodatnim pokojninskim zavarovanjem (vključitev v obvezno dodatno zavarovanje). Slednje se na prvi pogled dojema zelo podobno, a šele podrobnejši vpogled razkrije veliko razliko!
Pred letom 2001 se je delavcem, ki so imeli benificirano delovno dobo le ta štela kot redna delovna doba oz. se je starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine znižala za toliko mesecev, kolikor je znašala skupno povečana zavarovalna doba (benificirana). Delavcem, ki so delali v rudnikih se je tako za 12 mesecev opravljenega dela štelo, kot bi delali 17 mesecev. Prispevek za zavarovalno dobo, ki se je štela s povečanjem, za povečanje od 12 na 17 mesecev (12/17) so plačevali delodajalci po prispevni stopnji 10,55% v blagajno ZPIZ – takrat edini pokojninski steber. Tako so se delavci, ki so delali težka in zdravju škodljiva dela, in dela ki jih po določeni starosti ni mogoče opravljati, lahko dostojno in pravočasno upokojevali!
Po letu 2001 se s pokojninsko reformo zadeve večkrat spremenijo. Zakonodajalec oz. takratna vlada ukine za večino delavcev benificirano delovno dobo in uvede naložbeno obvezno dodatno poklicno zavarovanje. Zakonodajalec prepusti urejanje poklicnega upokojevanja skladom oziroma osebam, ki se ukvarjajo z naložbami, le ti pa naj bi delavcem z naložbenim zavarovanjem omogočili predčasno upokojevanje s tako imenovano poklicno pokojnino. Hkrati se znižajo pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine in se k dejanski zavarovalni dobi doda četrtina obdobja, v katerem je delavec vključen v dodatno zavarovanje, kar pomeni, da se za 12 mesecev dela v težkih in zdravju škodljivih pogojih k dejanski zavarovalni dobi prištejejo le še 3 meseci (12/15). Prispeva stopnja za delavce, ki delajo v rudnikih ostane 10,55% in se vplačuje na individualni račun delavca, katerega upravlja kapitalski sklad. Prvi zavarovanci tega novega naložbenega poklicnega zavarovanja so se poklicno upokojili že leta 2011. Pokazalo se je, da so bile ocene o potrebni višini prispevne stopnje za obvezno dodatno poklicno pokojninsko zavarovanje napačne, saj določeni delavci na svojih osebnih računih niso imeli zadostnih sredstev, da bi se lahko poklicno upokojili. Zakonodajalec pristopi k reševanju anomalij, tako, da pet prispevnih stopenj (povečanje od 12 na 14 mesecev po stopnji 4,20% – za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 6,25% – za povečanje od 12 na 16 mesecev po stopnji 8,40 % – za povečanje od 12 na 17 mesecev po stopnji 10,55% – za povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji 12,60) združi v eno, ki znaša 10,55% ob zavedanju, da so delovna mesta razdeljena v pet skupin. S 1. 1. 2014 pa zmanjšajo enotno prispevno stopnjo za vsa delovna mesta z 10,55% na 9,25%.
In kaj sledi v letu 2017? Delodajalci predlagajo znižanje prispevne stopnje iz 9,25% na največ 6%, vlada RS pa vztraja pri znižanju na 8%. Predloge za takšno znižanje prispevne stopnje utemeljujejo zgolj s pavšalnimi podatki. V SDRES menimo, da za takšno početje ni utemeljenih argumentov, kar je potrdil pooblaščeni aktuar na primeru predstavljenih izračunov. Početje delodajalcev in Vlade RS razumemo le kot enega izmed možnih varčevalnih ukrepov na državnem proračunu in strošku dela. Glede na to, da je v ODPZ vključenih več kot 60 % javnih uslužbencev bi tako po naši oceni Vlada RS samo v javnem sektorju privarčevala več kot 3 milijone evrov letno, vse to, pa na račun delavcev, ki delajo težka in zdravju škodljiva dela. Predlagan poseg bi občutno negativno vplival na možnost poklicnega upokojevanja mlajše generacije zaposlenih v Premogovništvu, kar je za SDRES povsem nesprejemljivo.
Medtem, ko delavci delajo težka in zdravju škodljiva dela, pa; politično in interesno nastavljeni upravljalci skladov prejemajo zelo visoke plače, živijo v nadstandardnih nepremičninah, se vozijo z dragimi avtomobili, nosijo drage obleke, si privoščijo razkošne počitnice…. Vlada RS na račun davkoplačevalcev sanira izgube, ki so jih povzročili kvazi politiki, ki še naprej na pomembnih položajih vlečejo dobre plače, visoke sejnine, reprezentance…. Manjšinske Interesne skupine in posamezniki pa sedijo v udobnih stolčkih, opravljajo delo na delovnih mestih, ki niso težka in zdravju škodljiva ter pod pretvezo poklicnega zavarovanja plemenitijo denarna sredstva kot naložbeno zavarovanje za starostno pokojnino. Vse to, pa vsi ti, počnejo izključno na račun delavcev, ki delajo težka in zdravju škodljiva dela. Kot piše zgodovina bi omenjeni posamezniki in interesne skupine zopet pristale tudi na 5% znižanje prispevne stopnje, saj zavedajoč se, da jim le-ta sploh ne pripada, je zanje tudi to še vedno bolje kot nič. Prav Slednji na takšen način dolgoročno spodbujajo opravljanje težkega in zdravju škodljivega dela, dela, ki ga bodo morali delavci, ob takšnem urejanju poklicnega upokojevanja, opravljati tudi do 65 leta starosti.
Ali je poklicno upokojevanje kot naložbeno zavarovanje samo pilotski projekt vlade, kateri bo z novo pokojninsko reformo urejal starostno upokojevanje kot naložbeno zavarovanje, ki bo na koncu odvisno od sredstev na individualnem računu delavca in sposobnosti upravljalcev skladov, bo pokazal čas!? Sicer vladi to že počasi uspeva, saj od leta 2001, ko se kot dopolnitev sistema obveznega pokojninskega zavarovanja uporablja dodatno pokojninsko zavarovanje, so delavci zaradi zmanjšane zagotovljene materialne in socialne varnosti v sistemu obveznega pokojninskega zavarovanja skoraj da prisiljeni dodatno varčevati oz. vplačevati del prejetega dohodka v naložbeno zavarovanje.
Tako imenovana bela knjiga o pokojninah, ki je temelj za prihodnjo razpravo o novi pokojninski reformi in jo je ministrstvo za delo objavilo aprila letos, kot temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, pri čemer bi izenačili način odmere za moške in ženske. Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine bi podaljšali s sedanjih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let, pravico do predčasne pokojnine bi črtali, ohranili pa bonuse za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe. Pri izračunavanju pokojnin bi postopno uvedli tako imenovani točkovni sistem, za vsako plačo glede na njeno višino bi dobili točke.
Drži dejstvo, da je pri določenih posameznikih znašal izračun poklicne pokojnine tudi več kot 1.500,00 eur, a ne smemo pozabiti, da so le ti v prehodnem obdobju in so bili vključeni še v staro benificrano dobo. Kaj pa mladi, ki so se pred kratkim zaposlili oziroma tisti, ki nimajo benificirane delovne dobe?! Bodo slednji ob takšni ureditvi sploh imeli na računu dovolj sredstev, se bodo sploh lahko poklicno upokojili? Izračuni kažejo, da bi slednji ob takšni ureditvi poklicnega zavarovanja prejemali nekaj več kot 500,00 eur poklicne pokojnine. Si sploh lahko predstavljate, da bi delavci zaradi takšne ureditve opravljali težka in zdravju škodljiva dela pri tudi več kot 55 letu starosti?
Trenutna ureditev poklicnega upokojevanja oziroma zavarovanja ne služi svojemu namenu. Zaradi vseh anomalij in negotovosti sistema, je takšna ureditev poklicnega upokojevanja, v celoti neprimerna. Temeljni namen poklicnega zavarovanja mora biti prenehanje opravljanja težkega in zdravju škodljivega dela ter zagotavljanje socialne varnosti za obdobje od prenehanja opravljanja težkega in zdravju škodljivega dela oz. dela, ki ga po določeni starosti ni mogoče uspešno opravljati, pa do izpolnitve pogojev za redno upokojitev v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ureditev poklicnega upokojevanja, ki jo imamo danes in je celo diskriminatorna do določene skupine delavcev, ne zagotavlja socialne varnosti delavcem, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela. Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja je pisan na kožo predvsem posameznikom in interesnim skupinam zavarovancev, ki ne opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela. Nedopustno je tudi, da PNPZ kot takšen ne vsebuje različnih stopenj prispevkov za poklicno zavarovanje, saj pogoji dela na vseh teh delovnih mestih niso isti.
PNPZ oziroma Zakon bi moral poklicno zavarovanje omejiti samo za delovna mesta, ki le tega res potrebujejo, kar spodbujajo tudi delodajalci in so v ta namen pripravljeni vplačevati tudi višje prispevne stopnje, za preostala delovna mesta pa morda delodajalce spodbuditi, da sredstva, ki jih trenutno namenjajo za poklicno zavarovanje, namenijo za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje svojih zaposlenih. Prav tako bi z Zakonom bilo nuno potrebno odrediti, da delodajalci, ki zaposlujejo delavce, na delovna mesta za katre je potrebno plačevati obvezno poklicno zavarovanje, za slednje načrtujejo delo za celotno delovno dobo tako, da se delavca po določeni starosti ali po nastopu bolezni, ki je posledica težkega in zdravju škodljivega dela, premesti na ustreznejše delovno mesto.
Pa se bomo po vseh teh anomalijah, še naprej, kot krti skrivali pod zemljo? Pa saj, krt je lepa in koristna žival, ki živi pod zemljo ter neutrudno koplje in rahlja zemljo. Težave s krti se pojavijo samo takrat, ko krti pokukajo na lepo urejeno travo, da si izboljšajo svoje življenjske pogoje. Kljub temu, da so pridni in koristni pa takrat niso zaželeni, zato jih je potrebno pregnati, da bi zelenice ostale urejene samo za lastnikove oči. Pa bomo lahko kot krti kopali tudi do 65. leta starosti, čeprav bi jim lastnik dal dobro prehrano in dobro plačo? Ob težkem in zdravju škodljivem delu v skorajda že turnusu 356 dni v letu, delo ponoči, mraz, vročina, prah, plin, prepih, večkrat v mesecu spremenjen način prehrane in spanja, višje norme, zahtevni in nevarni pogoji dela, manj počitka in več nadurnega dela, dotrajana oprema… kot navajajo zdravstvena stroka in raziskave – tudi stimulacija in nagrade ne pomagajo, če telo ne zmore, pač ne zmore! Poklicno upokojevanje je vprašanje naše skupne prihodnosti in če skupaj s stroko ne bomo uredili tako pomembnega vprašanja, bomo pod vprašanje postavili prihodnost našega skupnega poklicnega upokojevanja predvsem pa upokojevanja mladih sodelavcev in naših otrok.
NE bodimo krti, ne skrivajmo se več pod zemljo in NE zapravimo možnosti, da si izborimo pravično poklicno upokojevanje!
Tvoj boj je moj boj! Naš boj je naša prihodnost!
SDRES
SREČNO!