Ministrica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je 23. 11. 2016 odobrila Pokojninski načrt Obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja. ATVP pa je izdala soglasje k spremembi Pravil upravljanja SODPZ z odločbo z dne 30. 11. 2016. Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja se tako uporablja od 1. 1. 2017, prav tako s 1. 1. 2017 začnejo veljati spremenjena pravila Pravilnika upravljanja SODPZ, z izjemo poglavja Naložbena politika, ki začne veljati 4. 8 2017.
Temeljni namen poklicnega zavarovanja je zagotavljanje socialne varnosti oziroma dodatnega izplačila za obdobje od prenehanja opravljanja težkega in zdravju škodljivega dela oz. dela, ki ga po določeni starosti ni mogoče uspešno opravljati, pa do izpolnitve pogojev za redno upokojitev v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Menimo, da Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja (v nadaljevanj PNPZ) kot takšen ne zagotavlja niti temeljnega namena Poklicnega zavarovanja.
In kaj nam je prinesel nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja? Dr. Anja Kopač Mrak nam je znižala prispevno stopnjo vplačevanja v ODPZ iz 9,25% na 8 %.
Omeniti moramo, da je do 1. 6. 2010 bilo več prispevnih stopenj in sicer: 4,20%; 6,25%; 8,40%; 10,55% ter 12,60% vezano na skupino delovnega mesta. Za delavce, ki delajo polni delovni čas v jami se je do 1. 6. 2010 vplačevalo 10,55 %. Od 1. 6. 2010 do 1. 1. 2014 je bila določena enotna prispevna stopnja: 10,55 % (izjema je nekaj časa bila stopnja 12,60% za pilote). Od 1. 1. 2014 je bila določena enotna prispevna stopnja: 9,25% za vse zavarovance. Od 1. 1. 201
7 pa se prispevna stopnja zniža za vse zavarovance iz 9,25 na 8 %.
Če povzamemo – poleg tega, da so nas vrgli vse v isti koš ne glede na delovno mesto in težavnost poklica, ki ga opravljamo, nam bodo od 1. 6. 2010 s 1.1. 2017 znižali prispevno stopnjo skupno za 2,55 %, oziroma za četrtino prispevkov manj, kot so bili pred tem obdobjem. »Skrbniki« pokojninskega sklada pa so poskrbeli za to, da si bodo v Kapitalski družbi na račun naših znižanih vplačil za pokojnine, izplačevali višje in dodatne prispevke. Konkretno to pomeni, da nam od vplačanega zneska obračunajo vstopne stroške v višini 2,3 %. Pri izplačilu odkupne vrednosti pa obračunajo 0,5 % izstopnih stroškov. Poleg vstopnih in izstopnih stroškov nam obračunajo letno provizija za upravljanje Slada, ta pa znaša od 0,75 % do največ 1% od povprečne letne čiste vrednosti sredstev Sklada. Da to ni vse, so si dodano namislili še stroške izplačila poklicne pokojnine, ki znaša 0,5 % mesečnega zneska poklicne pokojnine. Nam bo po vseh teh provizijah in zniževanju prispevkov sploh še kaj ostalo?
Izračuni kažejo, da bi delavci ob takšni ureditvi poklicnega zavarovanja, pri povprečni plači v RS, prejemali nekaj več kot 500,00 eur poklicne pokojnine. Prav tako izračuni kažejo, da bi za nekatere skupine delovnih mest morala zanašati prispevna stopnja več kot 15 %, da bi upravičenci do poklicne upokojitve lahko šli pravočasno v pokoj z za človeka dostojno pokojnino.
Poklicno upokojevanje je vprašanje naše prihodnosti. Kljub pozivom in opozarjanjem na zakonodajo in nepravilnosti pa je dr. Anja Kopač Mrak postavila pod vprašanje prihodnost našega skupnega poklicnega upokojevanja predvsem pa upokojevanje mlajših sodelavcev.
Sedaj je očitno, da v Ljubljani ne slišijo, kar jim govorimo, ter da jim bomo morali delavci premogovnika Velenje pokazati, kar si mislimo…če bo potrebno, tudi v Ljubljani!