Najpogosteje ugotovljene kršitve na področju delovnih razmerju, 2009–2016 VIR-IDRS
Iz tabele izhaja, da na lestvici najpogosteje ugotovljenih kršitev z obravnavanega področja ugotovljene kršitve v zvezi s plačilom za delo, še vedno trdno zasedajo prvo mesto. Med te kršitve zaenkrat ni všteto izplačevanje 1,94% dela plače (“stimulacije družbe”) ter do 5% stimulacije enote in nagrade za uspešnost poslovanja zaposlenim v skupini PV. Vodstvo podjetja je pripravilo poročilo o gibanju plač za leto 2016 v Premogovniku Velenje. Poročilo zajema tudi skromen pregled izplačanih plač v letih 2012, 2013, 2014, 2015 in 2016, poročilo pa ne prikazuje, kakšne plače so bile pred letom 2012, saj so jih ravno tega leta začeli postopno zniževati. Nižanje plač pa se ni začelo omenjenega leta. Namreč, leta 1996, ko je bila sklenjena kolektivna pogodba premogovništva Slovenije je znašala minimalna plača v Republiki Sloveniji (RS) bruto 52.481,16 SIT (219,00 EUR), izhodiščna plača po KP v premogovništvu pa je tega leta znašala bruto 47.650,00 SIT (198,80 EUR). Se pravi, da je bila davnega leta 1996 minimalna plača v RS le malenkost nižja od izhodiščne plače I. TR v Premogovništvu, saj je izhodiščna plača II. TR po KP premogovništva znašala 61.326,00 SIT (255,90 EUR). Tega leta (1996) je v premogovništvu zanaša plača V. TR bruto 84.388,00 SIT (352,14 EUR), kar pomeni, da je za 60% presegla minimalno plačo v RS. Sedaj smo v letu 2017 in minimalna plača, ki raste oziroma se usklajuje enkrat letno najmanj z rastjo življenjskih potrebščin, znaša bruto 804,96 EUR. Izhodiščna plača I. TR po KP Premogovništva pa znaša bruto 433,00 EUR, se pravi, da je izhodiščna plača po KP Premogovništva v letu 2017 skoraj enkrat nižja od minimalne plače v RS. Tako je postopoma minimalna plača v RS presegla plačo V. TR po KP premogovništva.


Dejstvo je, da je v zadnjih 30 letih v razvitih državah delež dela v razdelitvi BDP upadel za 5% do 8% in da se je za toliko povečal dohodek lastnikov kapitala prek višjih dobičkov. Kapital se bo slej ko prej moral odpovedati delu svojih povečanih dohodkov in jih deliti z delom. Potrebno je znova vzpostaviti pogodbo, ki bo spremenila razmerje v razdelitvi med kapitalom in delom, ter poskrbela za izboljšanje (izgubljene) socialne in ekonomske stabilnosti v energetiki, glede na potrebe in prodane količine električne energije. K temu lahko največ prispevajo sindikati (članstvo in vodstvo). V nasprotnem primeru, bomo postali država, v kateri je vedno težje preživeti z lastnim delom. Imamo gospodarstvo, v katerem so plače (zaenkrat) v povprečju precej nižje od tistih v javnem sektorju. Pa ne, da jim ne privoščimo (med. sestre, policija, gasilci, vojaki, pravosodni delavci, profesorji, učitelji, vzgojitelji…), a stagnacija plač in njihovo zaostajanje za rastjo produktivnosti je pomembno pripomoglo k sesutju srednjega sloja, kar se bo lahko poznalo tudi na javnih sistemih (na storitvah in pravicah zaposlenih) v državi, najbolj v zdravstvu in šolstvu. Razlogi za to so številni, a zaenkrat v resnici vse »deluje« na pogon dobre volje preobremenjenih zaposlenih.


Regres

Poleg primerjave plač smo, naredili še primerjavo višine prejetih regresov od začetka veljavnosti PKP (1996), pa vse do leta 2016. Hkrati pa moramo omeniti, da je bila leta 1996 minimalna plača v RS 53.500,00 sit, regres po PKP pa najmanj 102.000,00 sit. Se pravi, da so delavci v nekoč imenovanem RLV leta 1996 prejeli regres za letni dopust skoraj v dvakratnem znesku minimalne plače v RS. Danes, v 21 stoletju, pa prejeme delavec v skupini PV regres namenjen počitku in regeneraciji, le v višini minimalne plače.

 

 

 

 

 

 

 


Izplačila stimulacij iz naslova uspešnosti poslovanja

Opravili smo tudi analizo izplačila stimulacije iz uspešnosti poslovanja od leta 2004 pa vse do leta 2016. Od septembra 2005, ko nam je delodajalec prvič pri plači izplačal “tako imenovano” stimulacijo družbe v višini 1,94% (podlaga za to je dodatna uskladitev plač na podlagi Dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju in Zakona o izvajanju dogovora o politiki plač, poleg pridobljene pravice) in vse do podpisa socialnega sporazuma v podjetju leta 2015, smo poleg “dodatne uskladitve plač v višini 1,94%” vsako leto prejeli tudi nagrado za uspešnost dela, oziroma sledeča izplačila:


Kako se bodo določale palače v Skupini PV v prihodnje?

Določanje osnovnih plač v Aktih delodajalca, oziroma v pravilnikih o plačah je postala stalna mantra delodajalcev. Sicer je takšno določanje plač možno, a le tam kjer ni organiziranega sindikata ali pa je le-ta podrejen poslovodstvu družbe. Po nam znanih podatkih, imata namen poslovodstvi PV in HTZ po zaključeni sistemizaciji v Skupini PV določiti politiko plač v pravilniku o plačah, ki bo enostranskiakt delodajalca. Zakaj? Pravilnik o plačah je enostranski akt na katerega sindikat nima vpliva, oziroma lahko sindikat na takšen akt poda le svoje mnenje, do katerega se mora delodajalec opredeliti, ni pa za delodajalca zavezujoče. Kako so sedaj določene plače v Skupini PV? Osnovne izhodiščne bruto plače po posameznih tarifnih razredih so določene (izpogajane) v Kolektivni pogodbi dejavnosti in prodjetniški KP. Prav tako je v KP dejavnosti (katalogu delovnih mest) izpogajano najnižje relativno razmerje (RR) tipičnega delovnega mesta v dejavnosti premogovništva. Na podlagi ugotovljenega vrednotenja, se vsa delovna mesta v podjetju razporedijo po plačnih razredih (grupah) na način, ki je določen v podjetniških KP. Na podlagi akta o organizaciji, sisitemizaciji in vrednotenju delovnih mest, se vsa delovna mesta razporedijo v tarifne in plačilne razrede, ki so osnova za konkretni obračun plač. Priloga h PKP, oziroma dokument v katerem so uvrščena vsa delovna mesta v plačilne razrede v skupini PV ne obstaja, oziroma SDRES z njim ne razpolaga! Zakaj? Zaradi tega ker je na to pristal podjetniški sindikat. Tako ima delodajalec proste roke pri določanju plačilnih razredov za posamezna delovna mesta. Ko smo podali mnenje na akte o sistemizaciji so na to pomankljivost opozorili delodajalca-HTZ. Prepričani smo, da so nas ravno zaradi tega izločili iz vseh postopkov informiranja in sodelovanja pri razpravi in sprejemanju nove sistemizacije, kakor tudi drugih postopkov pri delodajalcu, pod pretvezo, da SDRES ni reprezentativni sindikat pri delodajalcu-HTZ. Namreč, utečena stalna praksa korektnega socialnega dialoga v Sloveniji in Evropi je, da se plače, oziroma plačna politika dogovori na način kjer bi moral delodajalec na podlagi akta o sistemizaciji, v soglasju s sindikati, določiti tarifni razred posameznega delovnega mesta tako, da ga razvrsti v enega od tarifnih razredov po zahtevani stopnji izobrazbe, nato se delovna mesta, ki so razvrščena v tarifne razrede se v sodelovanju (pogajanu) s sindikatom razvrstijo v plačne razrede po zahtevnosti del. Dogovorijo se tudi relativna razmerja. Dokument o razvrstitvi vseh delovnih mest v družbi v tarifne razrede, skupaj s plačilnimi razredi in relativnimi razmerji bi morali biti dostopen vsem zaposlenim v skupini PV. Zaradi transparentnosti bi plače delavcev morale biti interne narave, dejanska izplačila delavcev pa zaupna.
Vsekakor bomo storili vse, da takšen model uveljavimo tudi v skupini PV. S številnim in gorečim članstvom pa bi bila pot dosti krajša in lažja.

 

Top