Ureditev delovnega časa šteje skoraj (če že ne) »kapija-kapija«, kar že dolgo velja za več kot polovico zaposlenih v našem podjetju in za samoumevno drugod v Sloveniji in EU

Nekaj slabe volje in skrbi med zaposlenimi je po nepotrebnem povzročila informacija v zvezi Odločb inšpektorata za delo glede ureditve delovnega časa na Premogovniku Velenje in HTZ. I.P. Razlogi za skrb so neutemeljeni, enako kot so neutemeljeno nekateri nasprotovali ureditvi pravičnega delovnega časa. Medtem, ko so se nekateri predsedniki delavskih organizacij sprenevedali glede zakonodaje in drugih predpisov iz področja delovnih razmerij in jo ignorirali, kljub vsem argumentom, ki smo jih predstavili, ter 1 letom pozivov, da delovni čas skupaj uredimo, smo, od vseh zaposlenih v podjetju, le delavci iz prvih front zadnjih 15 let vsak dan najmanj 30 min delali zastonj, kar dokazuje tudi odločba inšpektorata za delo. Tudi to lahko znova pravno dokažemo, a dovolj je zgovorna že praksa plačne politike v podjetju, kot je 4 izmensko delo, normirano delo, koriščenje ur, ind..

Dejstvo je, da smo do vključno z današnjim dnem vsak dan brez pačila delali najmanj 30 minut nadurnega dela, kar pomeni preračunano v času najmanj 120 ur na leto in denarju cca 1.440,00 EUR na leto (30 min x 20 dnin = 10 ur x 12 € = 120 € x 12 = 1.440,00 EUR).

Ker je zadeva zaradi dezinformacij zelo pereča, je na včerajšnji seji IO SDRES sprejel sklep, da pozove svet delavcev PV in HTZ, da le-ta skličeta zbor delavcev na katerem bomo lahko vsi socialni partnerji vključno z Upravo PV predstavili svoje poglede in stališča v zvezi efektivnega delovnega časa. Hkrati vas obveščamo, da smo danes 24. 2. 2017 pozvali Upravo PV, da na temo efektivnega delovnega časa in plačila za delo čim prej organizirate sestanek, da skupaj z ostalimi socialnimi partnerji dogovorimo takšen efektivni delovni čas in način plačila, da bo izpolnjena Odločba in veljavna zakonodaja, poleg tega pa bo to prispevalo k zadovoljstvu zaposlenih. Vse z namenom nadaljnjih delovnih uspehov, saj je zdrav, zadovoljen in dobro plačan delavec najboljši delavec. Nekaj odgovorov na odprta vprašanja pa bomo poizkusili podati v teh novicah.

Ali bomo zaradi spremembe delovnega časa imeli manjše število dni dopusta?

Število dni dopusta ostane nespremenjeno (št. dni dopusta je določeno v KP zaradi pogojev dela, ne pa zaradi delovnega časa). Tudi iz uradnih razlag KP ni razvidno, da je v preteklosti s KP delovni čas ki traja 40 ur na teden delno kompenziran z dopustom. Hkrati bi takšna kompenzacija bila v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Poudariti je potrebno, da se je v zadnjem desetletju zvišal tudi prag pokojninske dobe ob tem pa je delovni čas ostal enak (40 ur), ukinjena je benificirana delovna doba (12/17) kar pomni, da bi bilo smiselno temu povečati tudi št. dni dopusta.

Spomniti želimo, da je predsednik Uprave PV že v letu 2016 izrazil željo po znižanju št. dni dopusta, razlog pa varčevalni ukrep in zniževanje stroška dela..

Ali bo delodajalec čas priprave na delo delavcu obračunal le osnovno plačo po pogodbi z izmenskimi dodatki, brez morebitne uspešnosti in ostalih dodatkov?

V dosedanji efektivni delovni čas se všteva poleg opravljenega dela tudi čas malice, čas prihoda na delovišče in čas odhoda z delovišča. Menimo, da v sled navedenega ni nobene zakonske podlage, da bi delodajalec delavcu čas priprave na delo obračunaval le osnovno plačo po pogodbi o zaposlitvi z izmenskimi dodatki. Če bi sindikati pristali na takšen predlog, ki ga predlaga Uprava PV, bi vsi delodajalci v RS zagotovo za čas pohoda na delovišče, čas pohoda iz delovišča, čas prehojen po hodnikih in pisarnah, čas malice, itd.. delavcem obračunali le osnovno plačo po pogodbi o zaposlitvi z izmenskimi dodatki. Hkrati pa opominjamo, da v času koriščenja letnega dopusta kakor tudi bolniške odsotnosti delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če povzamemo, delodajalec ne more delavcu posebej obračunavati čas priprave na delo in mu le-ta obračunati kot osnovno plačo po pogodbi o zaposlitvi z izmenskimi dodatki, brez ostalih dodatkov.

Kaj se bo zgodilo z akordi in dodatki?

Glede na to, da je v KP opredeljen kot polni delovni čas 40 ur na teden in bo le-ta ostal tudi po tem, ko nam bo delodajalec začel šteti v efektivni delovni čas tudi pripravo na delo, menimo, da ni utemeljene pravne podlage, da bi delodajalec znižal akorde in ostale dodatke. Strošek dela oz. masa plač mora ostati v enaki višini, kot je bila pred izdajo Odločbe inšpektorata za delo. Nadalje, delodajalec v času štiri izmenskega dela, normiranega dela in koriščenja ur ni nikoli mogel obračunavati nižjih akordov in dodatkov, kar pomeni, da bi poseganje v le-te zaradi same Odločbe inšpektorata za delo bilo neupravičeno in neutemeljeno. Posebej je potrebno poudariti, da je poslovni načrt z nižjimi stroški dela (45. mio eur) za leto 2017 s pogledi do 2019 potrdil NS PV, seveda je slednjega, brez da bi se uskladila s socialnimi partnerji predlagala Uprava PV.

Kakšen bo delovni čas nadzornikov, ki delajo polni delovni čas v jami in imajo dodatne zadolžitve zaradi beleženja dninskih knjig?

Delovni čas v podjetju mora biti za vse delavce enak in ne sme biti diskriminatoren. V primeru dodatnih zadolžitev bo le-te delodajalec moral naložiti nadzorniku v rednem delovnem času (8ur), sicer se vsako delo preko polnega delovnega časa smatra kot nadurno delo. Vsekakor pa bomo predlagali Upravi PV, da nadzornike razbremeni beleženja dninskih knjig in preide na star sistem beleženja dnin (Šihtna knjiga in črtica).

Kaj bo z predčasnimi izvozi?

Ne vidimo utemeljenega razloga zakaj nebi bilo predčasnih izvozov, se bomo pa vsekakor tudi o tem pogovorili z Upravo

Ali bo odločba inšpektorata za delo vplivala na uspešnost pri pogajanjih o spremembah in dopolnitvah KPPS?

Predlog za spremembe in dopolnitve KPPS je kot legitimni podpisnik predlagala Energetska zbornica Slovenije že leta 2015, prav tako od tega leta potekajo tudi pogajanja. Pogajalska skupina delojemalcev (sindikati) je od samega začetka seznanjena s predlogi delodajalcev (Energetske zbornice), katerim je cilj delodajalcev, da znižajo stroška dela. Odločba inšpektorata za delo pa ne sme in ne bo vplivala na uspešnost pogajanja.

Ali bo zaradi odločbe inšpektorata za delo kaj slabše za delavce v prvih vrstah?

Ne! Ravno nasprotno, delavci bodo vsak dan imeli 30 minut več prostega časa, ki ga bodo lahko izkoristili za družino, čas druženja s sodelavci, prijatelji, itd…, kar znese na teden 2 uri in 30 minut, na mesec pa najmanj kar 10 ur (več kot en šiht/rdeč). Ne smemo pa zanemariti številne študije, ki so dokazale, da krajši delovni čas vpliva na kakovost delovnega okolja, na počutje in zdravstveno stanje zaposlenih.

Ali bo nov delovni čas vplival na organizacijo delovnega procesa?

Sprememba delovnega časa bo vsekakor vplivala na organizacijo delovnega procesa, sicer večjih sprememb ne pričakujemo, je pa vsekakor organizacija delovnega procesa v pristojnosti delodajalca in za visoko izobražen in sposoben menedžment to ne bi smela biti nobena težava. Podali bomo predloge, hkrati pa naprošamo, da posredujete tudi vi svoje. Potrebno bo uskladiti tudi avtobusne prevoze.

Kateri so cilji sindikatov glede delovnega časa drugod po EU

Po zagriženosti Švedske z uvajanjem 6 urnega delovnika, so se tega lotili še Francozi, ki jurišajo na 6 urni delovnik. Francoski sindikati Generalna konfederacija dela (CGT) so zagnali svoj vsesplošni napad za zmanjšanje delovnega časa iz dosedanjih 35 ur tedensko, na novih 32 ur, torej praktično na 6 urni delovnik.

Sicer uvodoma povsem običajna debata, katero so s parlamentarci o skrajšanju delovnika začeli francoski sindikati pred meseci, se je povsem razplamtela v oster boj sindikatov in socialnih partnerjev, ko je finančni minister Emmanuel Macron izrazil določene neargumentirane pomisleke o krajšanju delovnika.

Za razliko od Švedov francoski sindikati sicer nimajo namena uvajati poskusnih obdobij za ta skrajšan delovnik, a to jim nenazadnje tudi ni potrebno, saj imajo, poleg javnosti, tudi večinsko podporo v parlamentu, kjer še posebej izstopa pravosodni minister Christiane Taubira, ki ne neha ponavljati :

“Sanjam o svetu, v katerem nam ne bo treba delati v nedeljah, v katerem nam ne bo treba delati niti v sobotah in nedeljah. Sanjam svet, v katerem bomo delali le 32 ur tedensko in se bomo lahko tako posvetili ostalim osebam, branju knjig in odhodu v gledališče.”

In seveda ni edini s temi sanjami…..

Očitno je, da je le še vprašanje kakšnega meseca, ko bodo tudi Francozi prešli na 6 urni delovnik oz. največ 32 tedensko, saj sindikati svoje trditve opirajo na že preizkušenih švedskih metodah, ki so že razjasnile, da krajši delovni čas poveča produktivnost in vpliva na boljše upravljanje delovnih procesov, kar ohranja obstoječa in avtomatično odpira nova delovna mesta.

Osvežimo spomin – Francozi so leta 2000 skrajšali delovni teden iz 40 na 35 delovnih ur, 15 let kasneje bodo očitno skrajšali na 32 oziroma 6 urni dnevno.

Kaj plačuje delodajalec – čas ali delo?

Za konec pa dajmo še poskušati razčistiti, sploh zaradi Hribar Milič/Šešokovih delodajalskih modrostnikov, kaj dejansko plačuje delodajalec svojemu delavcu – čas ali delo.

Zaenkrat, tudi v naši mali podalpski, še vedno večinsko ukoreninjeni postavki 40 urnega delovnega tedna, delavec uradno prebije na delovnem mestu 5 dni tedensko po 8 ur, v katerih je zavezan izpolnitvi določenih delovnih nalog. Poglejmo logično, kar se dejansko dogaja v praksi, po povsem naravni poti, skozi rutino in izkušnje, delavec lahko iste naloge opravlja v vedno krajšem času, a kljub temu ostaja njegov delovni čas nespremenjen.

Iz zornega kota delavca je seveda povsem logično, da se mu ne izplača se dodatno truditi, ker bi si s tem načinom ustvaril zgolj še več dela, zaradi česar pa ne bi imel prav nobene koristi pri plačnem zaslužku.

Vztrajanje delodajalcev, ki zagovarjajo koncept čim več opravljenih delovnih ur za enega delavca torej dejansko nima dolgoročnega pozitivnega učinka ne za delavca, ne za delodajalca, ne za bodoče delavske generacije.

In v katero smer gremo mi?

Ali se bomo začeli premikati k državam EU ali državam tretjega sveta?

Pravzaprav se sedaj postavlja vprašanje, ali se bomo približali ostalim zaposlenim v podjetju in drugod v Sloveniji, ali pa se bomo približali razmišljanju našega delodajalca? Odgovor je odvisen od vas, sodelavcev.


Ljubljana, 24. 2. 2017

Zadeva:

Efektivni delovni čas – ureditev v družbi Premogovnik Velenje d.d. – mnenje

V družbi Premogovnik Velenje d.d. in invalidskem podjetju HTZ I.P. so delavci in sindikati že dalj časa opozarjali delodajalca na neustrezno, nezakonito ter diskriminatorno ureditev efektivnega delovnega časa, ki je v nasprotju tako z določilom 2. odst. 142. člena ZDR-1, kot tudi v nasprotju z sodbami sodišča EU (kot npr. C-151/02, Jaeger, 9.9.2003, ECLI:EU:C:2003:437; C-258/10, Grigore, 4.3.2011, ECLI:EU:C:2011:122, in druge).

Določba 2. odst. 145. Člena ZDR-1 izrecno določa, da je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

Delodajalec je v konkretnem primeru kršil to jasno in nedvoumno določbo, saj delavcem, ki operativno delajo polni delovni čas v rudniku, beleži oz. upošteva delovni čas šele z vstopom v kletko (dvigalo za prevoz) oziroma jamo in konča z izstopom iz kletke oziroma jame. Pri tem so ti delavci v neenakopravnem položaju, saj se morajo vsakič pred vstopom v jamo v celoti preobleči in si nadeti varnostno opremo, pregledati, pripraviti in zamenjati zaščitna ter delovna sredstva, dati in prejeti navodila za izpolnjevanje delovnih obveznosti, ob izstopu iz jame pa se morajo tuširati, preobleči, urediti ostale delovne obveznosti, kar vsak dan dela znese v povprečju 40 minut, za kar niso plačani, kljub temu da delajo na zahtevo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca in da to delo sodi v njihovo delovno obveznost.

Ostali delavci, ki delajo pri delodajalcu (poslovodje, obratovodje, strokovni, vodstveni in drugi zaposleni) pa imajo urejen delovni čas tako, da se prične s prihodom na delovno mesto oz. z vstopom v podjetja in konča z odhodom iz delovnega mesta oz. podjetja. V prejšnjem stavku našteti delavci, ko se odpravijo v jamo se oblečejo v varnostno opremo, stuširajo in preoblečejo v civilna oblačila med delovnim časom. Navedena ureditev je nezakonita in glede na določilo drugega odstavka 6. člen ZDR-1 tudi diskriminatorna do operativnih delavcev – delavcev, ki delajo polni delovni čas v jami.

Tako ureditev sicer vsebuje določba 102. člena zastarele Podjetniške kolektivne pogodbe iz leta 1996, ki pa je temeljila na drugačni zakonski osnovi, saj takrat veljavni ZDR ni vseboval določb o efektivnem delovnem času niti ni bila sprejeta sedaj veljavna Direktiva in uveljavljena sodna praksa, po kateri pomeni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali dolžnosti. Iz sodne prakse nadalje izhaja, da je potrebno pojem efektivni delovni čas razumeti kot nasprotje časa počitka, ker se pojma medsebojno izključujeta. Podobno določa tudi Direktiva 2003/88/ES, ki je bila ravno tako sprejeta po sklenitvi Kolektivne pogodbe pri delodajalcu, ki šteje že častitljivih 20 let.

Ob tem je potrebno omeniti določilo 4. člena ZKolP (Uradni list RS, št. 43/2006), ki določa, da Kolektivna pogodba lahko vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko (v konkretnem primeru Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 s spr) določa drugače in določilo 9. člen ZDR-1 (Uradni list RS, št. 21/2013 s spr.), ki določa, da s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon, kar pomeni, da je določilo 142. člen ZDR-1, ki zagotavlja minimalne pravice bolj ugodeno za delavce, ki delajo polni delovni čas v jami od določila 102. člena Kolektivne pogodbe premogovnika Velenje.

Glede na navedeno dejansko stanje sem po pooblastilu Sindikata DRES Inšpektoratu RS za delo, območna enota Celje – Velenje, dne 13.12.2016 posredoval prijavo z zahtevo, da Inšpektorat opravi nadzor in izda ustrezno odločbo. Dne 6.2.2017 je Inšpektorat izdal odločbo št. 06139-1704/2016 v kateri je zapisal, da je Premogovnik Velenje d.d. dolžna zagotoviti izvajanje zakonov, drugih predpisov iz področja delovnih razmerij, tako da v skladu z dolločiolom 2. točke 142. člena ZDR-1 v efektivni delovni čas delavca všteje tudi čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe, kamor nedvomno šteje tudi čas priprave na delo, čas preoblačenja v delovna oblačila, kopanja in podobno. Inšpektorat je opredelil, da mora družba odločbo realizirati takoj, da gre za stalno nalogo ter da mora delodajalec pisno poročati Inšpektoratu o izvršitvi te odločbe, najkasneje v roku osmih dni, po preteku roka za njeno izvršitev. Uprava Premogovnika Velenje d.d. je pristopila k ureditvi tega vprašanja, vendar pa je SDRES dne 23.2.2017 izrazil nasprotovanje realizaciji odločbe na način, kot izhaja iz predloga uprave, predvsem z vidika predloga, da se 30 minut delovnega časa za pripravo na delo plača kot osnovna plača po pogodbi o zaposlitvi z izmenskimi dodatki, brez upoštevanja uspešnosti in ostalih dodatkov. Tak način plačila priprave na delo pa je v nasprotju z določbami ZDR-1, predvsem členom 126. Plača je anmreč po definiciji ZDR-1 sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, za ves delovni čas pa mora delavec prejemati celotno plačo. Enako se obravnava tudi čas odmora med dnevnim delom (čas za počitek oziroma malico med delovnim časom), saj ZDR določa, da mora za ta čas delavec prejeti plačilo kot če bi delal. Ob tem je potrebno upoštevati tudi analogijo glede nadomestila plače, ki je opredeljeno v 137. členu ZDR-1 in sicer, da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače (torej celotne plače- opomba Srhoij) za polni delovni čas iz zadnjih 3 mesecev oz. iz obdobja dela v zadnjih 3 mesecih pred začetkom odsotnosti.

Tako veljavni zakon, kot veljavne kolektivne pogodbe za družbo ter velika večina sklenjenih pogodb v družbi opredeljujejo kot polni delovni čas 40-urni delovni čas, zato je potrebno upoštevati, da morajo delavci za tak delovni čas prejeti plačilo, v primeru da delajo več, pa to sodi bodisi v prerazporeditev delovnega časa, bodisi so za to upravičeni do plačila nadur.

V primeru, da uprava Premogovnika Velenje d.d. ne realizira odločbe Inšpektorata v celoti in pri tem ne upošteva določb glede plačila za delo oz efektivni delovni čas je možna ponovna prijava Inšpektoratu oz. sprožitev kolektivnega delovnega spora.

Optimalna rešitev pa je vsekakor socialni dialog in dodaten napor za uskladitev stališč, pri čemer je nujno potrebno dosledno spoštovanje veljavnih kolektivnih pogodb, zakonov ter citirane odločbe Inšpektorata za delo.

Lep pozdrav,

Jure Srhoij – odvetnik


Šele po 145 letih končno do sprememb delovnega časa

Top