Po besedah mag. Ludvika Goloba služba VZD ugotavlja, da je odsotnost z dela zaradi bolezni daleč previsoka. Zato bodo letos v Premogovniku Velenje namenili veliko pozornosti zmanjšanju bolniške odsotnosti. Ker je mag. Ludvik Golob ob vsemu svojem težkemu delu in zdravju škodljivemu okolju, verjetno tudi zaradi preobremenjenosti in nenehnemu pritisku tako zunanjih, kakor tudi notranjih dejavnikov pozabil, ga želimo opomniti, da je predsednik uprave v podjetju, ki se ukvarja z podzemnim pridobivanjem premoga. Da delavci v tej dejavnosti opravljajo težka fizična in zdravju škodljiva dela. Zaradi vedno globljega odkopavanja so pogoji v jami zahtevnejši, težji in nevarnejši. Delavci delajo v prahu, plinu, prepihu, vodi, vlagi, 8 ur brez naravne svetlobe, okoli 800 jih pa dela v treh izmenah. Neustrezni in nehigienski pogoji, ekonomski problemi, nezdravi medsebojni odnosi med nadrejenimi in podrejenimi, slaba komunikacija in organizacija dela, starostna struktura zaposlenih, stres na delovnem mestu, izgorelost delavcev, prekomerno nadurno delo, hiter tempo življenja in neprimeren delovni čas so razlogi, za upravo daleč previsokega odstotka, da so delavci odsotni z dela zaradi bolezni. Kot sindikat smo večkrat opozarjali na zgoraj našteto, prav tako predlagali določene rešitve, ki bi bile delavcu bolj prijazne. Žal, zadeve so se lotili na svoj način – z represivnimi in spornimi metodami. Najeli so zunanje izvajalce, da kontrolirajo zaposlene v času bolniške odsotnosti in tako poskušali dokazati, da delavci zlorabljajo bolniško, pri čemer pa jim je na žalost spodletelo. Nadrejeni kličejo delavce na dom in jih prepričujejo, da čim prej zaključijo zdravljenje. Prav pogosti so postali klici iz Premogovnika Velenje v Zdravstveni dom. Obiskali so celo vodstvo in zdravnike Zdravstvenega doma Velenje ter na njih apelirali, naj ne odpirajo bolniške in le-te hitreje zapirajo ker menijo, da so zdravniki preveč radodarni. Na enemu od sestankov s socialnimi parterji so celo omenili, če bodo v upravi sklepali, da v Zdravstvenem domu Velenje preveč odpirajo bolniške, jih bodo zamenjali kot izvajalca medicine dela. Zaposleni so nas seznanili, da so pooblaščene osebe s Premogovnika Velenje klicale tudi v druge zdravstvene ustanove in apelirale na zdravnike, da ne odpirajo oziroma, da hitro zapirajo bolniške. Zdravstvene ustanove niso krive za tako visoko izgubo delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti. Uprava zdravnike obtožuje, da so eni glavnih krivcev tega problema, ker odpirajo bolniške brez podrobnejše poglobitve v resnost bolezni. Na takšen način zagotovo ne bomo zmanjšali bolniških odsotnosti v našem podjetju, kvečjemu bomo bolniške le povečali in naredili nepopravljivo škodo delavcu, kakor tudi njihovim družinam. Če magister rudarstva ali katerikoli drugi delodajalec sumi, da zdravstvena stroka opravlja svoje delo nestrokovno in površno, jim svetujemo, da se raje obrnejo na zato ustrezne inštitucije.


Za zmanjšanje bolniških odsotnosti predlagamo upravi in vodstvenim kadrom

Človeka je potrebno obravnavati kot najpomembnejši vir v podjetju. To ni le naloga kadrovske funkcije, ampak tudi organizacijskega mišljenja vseh zaposlenih, predvsem pa vseh vodilnih. Osredotočiti se je potrebno na celoto podjetja, kot so klima v podjetju, organizacija, način vodenja in motivacija. Menimo, da so to aktivnosti, ki se jih bodo v vodstvu morali začeti bolj zavedati in jih upoštevati, če bodo želeli vsaj obvladati, vsekakor pa tudi zmanjšati bolniško odsotnost. Ljudje preživimo večji del življenja (več kot eno tretjino) na delovnem mestu, zato je pomembno, da smo na delu zadovoljni in radi opravljamo svoje delo. Nezadovoljstvo na delu ter izpostavljanje fizičnim in psihičnim obremenitvam, vplivata na delovno uspešnost in tudi na zdravstveno stanje zaposlenih tudi drugod po različnih podjetjih, kaj šele izpostavljanje v delovnih pogojih, kot jih poznamo v našem poklicu. Le zdrav človek je produktiven delavec. Najpomembnejši dejavniki gospodarskega razvoja so zdravje, delo in storilnost. Nezmožnost za delo ni le posledica telesnih okvar, ki preprečujejo človeku telesno aktivnost, ampak tudi psihičnih stanj. Človek, ki je odtujen in nemotiviran za delo, nerad hodi na delo, njegova produktivnost pade, ne čuti pripadnosti podjetju, zato kmalu pobegne v zavetje bolniške odsotnosti. Naloga podjetja je, da povrne delavcu motivacijo. Bolniška odsotnost je bolj kot posledica delovnih pogojev posledica motivacije, pripadnosti, zadovoljstva zaposlenih, klime v podjetju in drugo. Vodstveni kader, ki se ne zaveda oziroma se noče zavedati resnosti problema bolniške odsotnosti, samo še pospešuje poslabšanje stanja v podjetju. Delodajalci nimajo dovoljenja nadzorovati delavca na domu, ko je bolniško odsoten z dela, zato na tem mestu obupajo in ne storijo ničesar, razen, da se še dodatno pritožujejo in ukrepajo proti delavcem. Menijo, da se tega problema ne da rešiti. Ne zavedajo pa se, da problem bolniške odsotnosti izvira iz notranjosti podjetja. Nekateri delavci na bolniško odsotnost odhajajo s pretvezo bolezni, v resnici pa to želijo izkoristiti za počitek in dopust, nekateri nimajo motivacije za hitrejše okrevanje in vrnitev na delovno mesto. Ravno to pa je naloga vodstvenega kadra. Povrniti voljo do dela in motivacijo. Dosedanji način kontrole bolniške odsotnosti bi bilo potrebno ukiniti, ker je do sedaj že jasno, da ne prinaša željenih rezultatov. Ravno nasprotno. še večjo odtujenost delavcev od podjetja. Potrebno pa je in to poostreno, kontrolirati primere bolniške odsotnosti, če je situacija izredno sumljiva, ponavljajoča se in dokazano škodljiva s strani delavca do podjetja.

Reševanja bolniške odsotnosti z dela se je potrebno lotiti na celovit in premišljen način. Postaviti je potrebno novo filozofijo. Sprva je potrebno izobraziti vodje o pravem načinu pristopa do zaposlenih, kako jim najučinkoviteje predstaviti cilje podjetja, da bodo ti postali tudi cilji posameznika. Vodja mora delavcem dati vedeti, da se zaveda, da je njihovo delo pomembno in predstavlja pomemben delež pri proizvodnem procesu, saj so od kakovosti njihovega dela odvisne vse naslednje faze v procesu dela. Delavci pa se morajo zavedati svoje odgovornosti in zato dobiti temu tudi primerno plačilo.

Sprašujemo se, ali ima sploh kdo občutek, da na šahtu obstaja kakršnakoli odgovornost naših vodilnih v podjetju. Mar se naši vodilni v podjetju zavzemajo za primerno plačilo delavcem? Da to spremenimo je potreben čas. Zato korak za korakom in samo naprej.

  • Ukiniti kontrolo bolniških odsotnosti in jo izvajati samo po potrebi, kadar za to obstaja utemeljen sum.
  • Da se začne konkretno vlagati in ne samo plačevati – usposobiti vodje, da se na ustrezen način odzovejo na problematiko povečanja bolniških odsotnosti.
  • Potrebne so spremembe pri organizaciji dela.
  • Večji poudarek nagrajevanju in napredovanju, mobilizaciji delavcev tako, da vložimo dodatna sredstva v izobraževanje delavcev.
  • Izboljšanje ekonomske in socialne klime.
  • Manj nadurnega dela.
  • Uvedba krajšega delovnega časa kot polni delovni čas – nove zaposlitve in razbremenitev preobremenjenih skupin delavcev v podjetju.

Praksa kaže, da zmanjševanje bolniških odsotnosti ni enostavno. Vse to povzroča vrsto stroškov in drugih posledic, povezanih s potekom dela in kakovostjo, ki jih večkrat ni enostavno oceniti. Le sistematičen in strokoven pristop se obrestuje. Začeti pa je potrebno na vrhu.


Ali so takšni represivni in sporni ukrepi za zmanjšanje bolniške odsotnosti tudi razlog za postopno ukinitev poklicnega zavarovanja?

Namreč, v letošnjem letu naj bi bila sprejeta uredba o merilih in kriterijih za določanje delovnih mest, za katera je obvezno poklicno zavarovanje. Pri tem bodo upoštevani sledeči podatki; število delodajalcev pri katerem obstaja delovno mesto, število zaposlenih skupno pri vseh delodajalcih, pri katerih obstaja delovno mesto, število delavcev, ki delajo na delovnem mestu za katero se predlaga obvezna vključitev v poklicno zavarovanje pri vseh delodajalcih, število poškodb pri delu v preteklem letu, število izgubljenih dni zaradi poškodbe pri delu, število prijavljenih poklicnih bolezni v zadnjih desetih letih, število delovnih invalidov v zadnjih 10 letih, število delovnih invalidov v preteklem letu in število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniškega staleža v preteklem letu. Ali so takšni represivni in sporni ukrepi za zmanjšanje bolniške odsotnosti tudi razlog za postopno ukinitve poklicnega zavarovanja?

V primeru, da zaposleni na PV in HTZ začutite, da vas vaš osebni zdravnik obravnava drugače kot ponavadi, predlagamo, da se obrnete na sindikalne zaupnike, da primerno ukrepamo.

Hkrati pa javno pozivamo Vodstva Zdravstvenih zavodov in zdravnike, da delajo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, strokovnimi smernicami, delovno pravnimi in drugimi predpisi.

Na koncu bi samo dodali, zdrav, zadovoljen in dobo plačan delavec, ki ima urejene in ustrezne delovne pogoje ter redno plačo, s katero lahko preživi družino in si privošči tudi kakšen izlet ob koncu tedna, je najboljši delavec.

Komentar

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Top