19.01. 2017 je v Našem času objavljen članek Na prvem mestu varstvo in zdravje pri delu. Vse bi bilo lepo in prav, a izjava mag. Goloba, citiramo »Od skupno 1.250 zaposlenih jih 1.150 dela v jami«, je begajoča in celo zavajajoča.

Za podrobnejšo in jasno razlago za javnost, smo uporabili 2 vira informacij.

 

  1. Enake podatke, ki nam jih je posredovala kadrovska služba:

 

 

 

 

 

 

 

 

Število delavcev zaposlenih na PV in HTZ, ki delajo polni delovni čas v jami se vodijo enako kot pred letom 2000, se pravi vodijo se kot nekdanjih 12/17.

Iz podatkov je razvidno, da dela 1.131 zaposlenih na PV, polni in delni (poslovodstvo in tehnične službe) delovni čas v jami. Na PV dela delni delovni čas v jami 117 zaposlenih in na HTZ 93 zaposlenih, skupaj tako dela delni delovni čas v jami 210 zaposlenih. Samo za polni delovni čas v jami je zaposlenih na PV 1.014 ter 185, ki so zaposleni na HTZ. Skupaj tako dela polni delovni čas v jami 1.199 zaposlenih.

 

  1. S štetjem markic:

Ta način zajema zaposlene na PV in HTZ ter vse redne in izredne uvoze zaposlenih v jamo, v mesecu januar 2017.

 Tako je bilo v jami v času dopoldanske izmene (1/3) približno v povprečju 440 delavcev, v popoldanski izmeni (2/3) 220 delavcev in v tretji (3/3) 210 delavcev, kar znaša skupaj 870 delavcev (markic), oziroma vseh delavcev, ki gredo v jamo. Upoštevajoč povprečno 10% odsotnost zaposlenih v jami zaradi bolniških in 15% zaradi dopusta, je vseh skupaj 1221 zaposlenih na PV in HTZ, ki bi dejansko šli januarja v jamo. 

Tako se šele ob upoštevanju vseh zaposlenih na PV in HTZ skupaj in ob upoštevanju 25 % razhoda, približamo številki 1.150, ki jo navaja predsednik uprave samo za zaposlene na PV. Dopuščamo možnost, da mag. Golob nenamerno in nehote zavaja javnost, saj so morda registratorji začeli lagati, oziroma se jim je zmešalo ob nenehnem prestavljanju v jamo in iz jame.

Glede komunikacije uprave s socialnimi partnerji je res pohvalno, da se sestajamo in pogovarjamo vsak teden, a ob tem je potrebno povedati, da teme, ki so najbolj ključnega pomena v  zvezi  z  delavskimi  pravicami, prepogosto  ostanejo  le  na  ravni komunikacije z namenom izogibanja in zavlačevanja prijavi delodajalca ustreznim  organom.  Zato  smo morali podati prijavo na inšpektorat za delo, v zvezi z nespoštovanjem 8 urnega delovnika. Za skupne seje z izvršnimi odbori pa slednji dobimo samo delno gradivo na vpogled dan ali dva pred sejo. Preostale informacije in gradivo pa nam predstavijo na sami seji in ga ne posredujejo niti po seji. Ta način komunikacije je netransparenten, nekonstruktiven, ter poglablja nezaupanje med upravo in socialnimi partnerji, kar pa posledično čutimo vsi zaposleni v podjetju. Takšno stanje je odraz nezavedanja uprave, kaj in koliko podjetju pomeni zadovoljen delavec.

Komentar

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Top