Poklicno zavarovanje ali kraja in zavajanje

Ali se bomo kot krti skrivali pod zemljo!?

Leta 2001 so veliki večini delavcev, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela, ukinili benificirano delovno dobo (dodana doba s povečanjem) in jo nadomestili z dodano dobo oziroma naložbenim obveznim dodatnim pokojninskim zavarovanjem (vključitev v obvezno dodatno zavarovanje). Slednje se na prvi pogled dojema zelo podobno, a šele podrobnejši vpogled razkrije veliko razliko!

Pred letom 2001 se je delavcem, ki so imeli benificirano delovno dobo le ta štela kot redna delovna doba oz. se je starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine znižala za toliko mesecev, kolikor je znašala skupno povečana zavarovalna doba (benificirana). Delavcem, ki so delali v rudnikih se je tako za 12 mesecev opravljenega dela štelo, kot bi delali 17 mesecev. Prispevek za zavarovalno dobo, ki se je štela s povečanjem, za povečanje od 12 na 17 mesecev (12/17) so plačevali delodajalci po prispevni stopnji 10,55% v blagajno ZPIZ – takrat edini pokojninski steber. Tako so se delavci, ki so delali težka in zdravju škodljiva dela, in dela ki jih po določeni starosti ni mogoče opravljati, lahko dostojno in pravočasno upokojevali!

Po letu 2001 se s pokojninsko reformo zadeve večkrat spremenijo. Zakonodajalec oz. takratna vlada ukine za večino delavcev benificirano delovno dobo in uvede naložbeno obvezno dodatno poklicno zavarovanje. Zakonodajalec prepusti urejanje poklicnega upokojevanja skladom oziroma osebam, ki se ukvarjajo z naložbami, le ti pa naj bi delavcem z naložbenim zavarovanjem omogočili predčasno upokojevanje s tako imenovano poklicno pokojnino. Hkrati se znižajo pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine in se k dejanski zavarovalni dobi doda četrtina obdobja, v katerem je delavec vključen v dodatno zavarovanje, kar pomeni, da se za 12 mesecev dela v težkih in zdravju škodljivih pogojih k dejanski zavarovalni dobi prištejejo le še 3 meseci (12/15). Prispevna stopnja za delavce, ki delajo v rudnikih ostane 10,55% in se vplačuje na individualni račun delavca, katerega upravlja kapitalski sklad. Prvi zavarovanci tega novega naložbenega poklicnega zavarovanja so se poklicno upokojili že leta 2011. Pokazalo se je, da so bile ocene o potrebni višini prispevne stopnje za obvezno dodatno poklicno pokojninsko zavarovanje napačne, saj določeni delavci na svojih osebnih računih niso imeli zadostnih sredstev, da bi se lahko poklicno upokojili. Zakonodajalec pristopi k reševanju anomalij, tako, da pet prispevnih stopenj ( 12/14 prispevna stopnja 4,20%, 12/15 prispevna stopnja 6,25%, 12/16 prispevna stopnja 8,40 %, 12/17 prispevna stopnja 10,55%, 12/18 prispevna stopnja 12,60) združi v eno, ki znaša za vse 10,55% ob zavedanju, da so delovna mesta razdeljena v pet skupin. S 1. 1. 2014 pa zakonodajalec zniža enotno prispevno stopnjo za vsa delovna mesta z 10,55% na 9,25%.a1

In kaj sledi v letu 2017? Delodajalci predlagajo znižanje prispevne stopnje iz 9,25% na največ 6%, vlada RS pa vztraja pri znižanju na 8%. Predloge za takšno znižanje prispevne stopnje utemeljujejo zgolj s pavšalnimi podatki. V SDRES menimo, da za takšno početje ni utemeljenih argumentov, kar je potrdil pooblaščeni aktuar (oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor, strokovnjak za preračunavanje rentabilnosti zavarovanj in premij) na primeru predstavljenih izračunov. Početje delodajalcev in Vlade RS razumemo kot le enega izmed možnih varčevalnih ukrepov na državnem proračunu in strošku dela. Glede na to, da je v ODPZ vključenih več kot 60 % javnih uslužbencev, bi tako po naši oceni Vlada RS samo v javnem sektorju privarčevala več kot 3 milijone evrov letno, vse to, pa na račun delavcev, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela. Predlagan poseg bi občutno negativno vplival na možnost poklicnega upokojevanja mlajših generacij zaposlenih v Premogovništvu, kar pa je za SDRES povsem nesprejemljivo.

Medtem, ko delavci opravljajo težka in zdravju škodljiva dela, pa politično in interesno nastavljeni upravljalci naših osebnih računov v skladih prejemajo zelo visoke plače, živijo v nadstandardnih nepremičninah, se vozijo z dragimi avtomobili, nosijo drage obleke, si privoščijo razkošne počitnice….in vse to iz naslova naših osebnih računov!

Vlada RS na račun davkoplačevalcev sanira izgube, ki so jih povzročili kvazi politiki, ki še naprej na pomembnih položajih vlečejo dobre plače, visoke sejnine, reprezentance…. Manjšinske Interesne skupine in posamezniki pa sedijo v udobnih stolčkih, opravljajo delo na delovnih mestih, ki niso težka in zdravju škodljiva ter pod pretvezo poklicnega zavarovanja plemenitijo denarna sredstva kot naložbeno zavarovanje za starostno pokojnino. Vse to, pa vsi ti, počnejo izključno na račun delavcev, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela. Kot piše zgodovina bi omenjeni posamezniki in interesne skupine zopet pristale tudi na 5% znižanje prispevne stopnje, saj zavedajoč se, da jim le-ta sploh ne pripada, je zanje tudi to še vedno bolje kot nič. Prav Slednji na takšen način dolgoročno spodbujajo opravljanje težkega in zdravju škodljivega dela, dela, ki ga bodo morali delavci, ob takšnem urejanju poklicnega upokojevanja, opravljati tudi do 65 leta starosti.

Ali je poklicno upokojevanje kot naložbeno zavarovanje samo pilotski projekt vlade, kateri bo z novo pokojninsko reformo urejal starostno upokojevanje kot naložbeno zavarovanje, ki bo na koncu odvisno od sredstev na individualnem računu delavca in sposobnosti upravljalcev skladov, bo pokazal čas!? Sicer vladi to počasi že uspeva, saj so od leta 2001, ko se kot dopolnitev sistema obveznega pokojninskega zavarovanja uporablja dodatno pokojninsko zavarovanje, delavci zaradi zmanjšane zagotovljene materialne in socialne varnosti v sistemu obveznega pokojninskega zavarovanja skorajda prisiljeni dodatno varčevati oz. vplačevati del prejetega dohodka v naložbeno zavarovanje.

Drži dejstvo, da je pri določenih posameznikih znašal izračun poklicne pokojnine tudi več kot 1.500,00 eur, a ne smemo pozabiti, da so le ti v prehodnem obdobju in so bili vključeni še v staro benificrano dobo. Kaj pa mladi, ki so se pred kratkim zaposlili oziroma tisti, ki nimajo benificirane delovne dobe?! Bodo slednji ob takšni ureditvi sploh imeli na računu dovolj sredstev, se bodo sploh lahko poklicno upokojili? Izračuni kažejo, da bi mladi ob takšni ureditvi poklicnega zavarovanja, pri povprečni plači v RS, prejemali nekaj več kot 500,00 eur poklicne pokojnine. Izračuni kažejo, da bi za nekatere skupine delovnih mest morala zanašati prispevna stopnja več kot 15 %. Si sploh lahko predstavljate, da bi delavci zaradi takšne ureditve opravljali težka in zdravju škodljiva dela pri tudi več kot 55 letu starosti?

Trenutna ureditev poklicnega upokojevanja oziroma zavarovanja ne služi svojemu namenu. Zaradi vseh anomalij in negotovosti sistema, je takšna ureditev poklicnega upokojevanja, v celoti neprimerna. Temeljni namen poklicnega zavarovanja mora biti prenehanje opravljanja težkega in zdravju škodljivega dela ter zagotavljanje socialne varnosti za obdobje od prenehanja opravljanja težkega in zdravju škodljivega dela oz. dela, ki ga po določeni starosti ni mogoče uspešno opravljati, pa do izpolnitve pogojev za redno upokojitev v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ureditev poklicnega upokojevanja, ki jo imamo danes in je celo diskriminatorna do določene skupine delavcev, ne zagotavlja socialne varnosti delavcem, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela. Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja je pisan na kožo predvsem posameznikom in interesnim skupinam zavarovancev, ki ne opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela. Nedopustno je tudi, da PNPZ kot takšen ne vsebuje različnih stopenj prispevkov za poklicno zavarovanje, saj pogoji dela na vseh teh delovnih mestih niso isti.

PNPZ oziroma Zakon bi moral poklicno zavarovanje omejiti samo za delovna mesta, ki le tega res potrebujejo, kar spodbujajo tudi delodajalci in so v ta namen pripravljeni vplačevati tudi višje prispevne stopnje, za preostala delovna mesta pa morda delodajalce spodbuditi, da sredstva, ki jih trenutno namenjajo za poklicno zavarovanje, namenijo za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje svojih zaposlenih. Prav tako bi z Zakonom bilo nujno potrebno odrediti, da delodajalci, ki zaposlujejo delavce, na delovna mesta za katere je potrebno plačevati obvezno poklicno zavarovanje, za slednje načrtujejo delo za celotno delovno dobo tako, da se delavca po določeni starosti ali po nastopu bolezni, ki je posledica težkega in zdravju škodljivega dela, premesti na ustreznejše delovno mesto.

a6Pa se bomo po vseh teh anomalijah, še naprej, kot krti skrivali pod zemljo? Pa saj, krt je lepa in koristna žival, ki živi pod zemljo ter neutrudno koplje in rahlja zemljo. Težave s krti se pojavijo samo takrat, ko krti pokukajo na lepo urejeno travo, da si izboljšajo svoje življenjske pogoje. Kljub temu, da so pridni in koristni pa takrat niso zaželeni, zato jih je potrebno pregnati, da bi zelenice ostale urejene samo za lastnikove oči. Pa bomo lahko kot krti kopali tudi do 65. leta starosti, čeprav bi jim lastnik dal dobro prehrano in dobro plačo? Ob težkem in zdravju škodljivem delu v skorajda že turnusu 356 dni v letu, delo ponoči, mraz, vročina, prah, plin, prepih, večkrat v mesecu spremenjen način prehrane in spanja, višje norme, zahtevni in nevarni pogoji dela, manj počitka in več nadurnega dela, dotrajana oprema… kot navajajo zdravstvena stroka in raziskave – tudi stimulacija in nagrade ne pomagajo. Če telo ne zmore, pač ne zmore!

Poklicno upokojevanje je vprašanje naše skupne prihodnosti in če skupaj s stroko ne bomo uredili tako pomembnega vprašanja, bomo pod vprašanje postavili prihodnost našega skupnega poklicnega upokojevanja predvsem pa upokojevanja mladih sodelavcev in naših otrok.

NE bodimo krti, ne skrivajmo se več pod zemljo in NE zapravimo možnosti, da si izborimo pravično poklicno upokojevanje!

[hr]

a2

Nadure so na splošno prepovedane, razen v primeru izrednih okoliščin. Delodajalec ne sme vsiljevati nadur delavcem, če je mogoče delo opraviti med rednim delovnim časom z ustrezno organizacijo in porazdelitvijo dela, porazdelitvijo delovnega časa z uvedbo novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.
Delavec je dolžan izvajati nadure v primeru izrednega povečanja obsega dela in sicer;
če je potrebno nadaljevanje dela, da se prepreči materialna škoda ali nevarnost za življenje ali zdravje ljudi;
če je treba preprečiti poškodbe delovne opreme, zaradi katere bi prišlo do prenehanja dela;
če je treba, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost v prometu;
v primeru višje sile;
in v drugih izrednih, nujnih in nepredvidljivih primerih, kot to zahteva zakon ali kolektivna pogodba za panogo. Slednja pa NE ZAHTEVA nadurnega dela zaradi dodatno povečane prizvodnje (izkopa dodatnih količin premoga) ali medizmenskega dela.
V primeru, ko traja delo preko delovnega časa, govorimo o nadurnem delu. Omejitve opravljanja nadur so določene z zakonom. Nadure ne smejo preseči 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto. Delovni dan ne sme biti daljši od 10 ur (običajni delovni čas + nadure). Z delavčevim pisnim soglasjem se lahko letna omejitev števila nadur poveča na 230 ur letno, vendar pa za delavca nikakor ne sme biti negativnih posledic glede njegovega zaposlitvenega razmerja, če se ne strinja, da bi imel več kot 170 ur nadur letno.

Preverili smo sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča z namenom, da vam približamo pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev glede nadurnega dela oziroma dela prek delovnega časa.

Ali je obvezna pisna odredba nadurnega dela?

Četudi delodajalec delavcu dela preko polnega delovnega časa ni pisno odredil, ima delavec pravico do plačila, če delo dejansko opravi, vendar le, če je delo opravi z vednostjo oziroma na podlagi odločitve delodajalca.
Vir: VDSS sklep Pdp 793/2008

Zakonska določba, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti pisno, predstavlja obveznost delodajalca, da odreditev nadurnega dela delavcu sporoči jasno in določno, namenjena pa je tudi evidenci in morebitnemu nadzoru nadurnega dela. Če delodajalec krši to zakonsko obveznost in nadur ne odredi v pisni obliki, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo.
Vir: VDSS sodba in sklep Pdp 95/2013

Navkljub jasno določenemu zakonu, ki za nadure predvideva izplačilo dodatkov, delodajalci vse pogosteje namesto izplačila delavcem ponujajo dopust oziroma koriščenje ur. Ta se lahko opravi, vendar le, če se s tem strinjata oba.

Če ste nadurno delo opravljali brez predhodne ali naknadne odredbe delodajalca, v tem primeru od njega ne morete zahtevati plačila opravljenih nadur dela. V sindikatu SDRES upamo, da na premogovniku Velenje, niso ušle stvari tako daleč iz kontrole. A zavajanje glede ustnih obljub o izplačilu oziroma kompenzaciji nadur pa je žal močno prisotno. SDRES se močno zavzema za odpravo teh krivic. Na račun tega smo slišali že marsikatero, a če bi nadrejeni ravnali tako kot obljubijo, bi “birokracija” bila odveč. Pred zakonom pa obljube in besede ne veljajo, če niso pisno podprte, kar pa enako velja tudi za delodajalce.

[hr]

Skupni sestanki Uprave, Sveta delavcev in Sindikatov

Deli in vladaj

Na pobudo SPESS se sestanki s socialnimi partnerji, ki so bili enkrat na mesec, v razširjeni sestavi (SD-PV, SD-HTZ, IO-SPESS, IO-SDRES), ne organizirajo več (druga sreda v mesecu). Uprava se udeleži sestanka IO vsakega socialnega partnerja posebej na vsaka dva meseca. Obrazložitev pobude SPESS temelji na pomanjkanju časa na skupnih sestankih, da bi lahko vsi člani IO SPESS postavili vprašanja Upravi, saj si slednja vzame premalo časa za skupni sestanek. Razlog kot takšen se IO SDRES ne zdi utemeljen, saj menimo, da bi bilo najprej treba skupaj pozvati Upravo, da si le-ta vzame enkrat na mesec (druga sreda v mesecu) malo več časa za predstavnike delavcev ter, da lahko slednji in vsak posebej izpostavi problematiko, poda pobudo predvsem oziroma skupaj pa kot socialni partnerji enotno nastopimo in branimo pravice delavcev. Predloga kot takšnega, da bi delili socialne partnerje, s strani SPESS nismo pričakovali, saj se v IO SDRES zavedamo, da je le enotnost tista, ki vodi do uspeha. Resnično ne vemo komu in zakaj, je v interesu, da se socialni partnerji ne sestajamo več v razširjeni sestavi z Upravo enkrat na mesec? Takšno pobudo je bilo prej pričakovati s strani Uprave saj je strategija deli in vladaj že tisočletje uspešna strategija (Divide et impera) oblastnikov.

Komu pravzaprav pa je v prid, da nimamo več sestankov v razširjeni sestavi? Toliko o sodelovanju socialnih parterjev, kot so ga nekateri obljubljali pred volitvami.

[hr]

Delovni čas

Ustrezno odmerjen delovni čas, odmor, počitek ipd. so kategorije s katerimi se delodajalci srečujejo, ko svoj poslovni model in s tem način dela zaposlenih prilagajajo tržnim zahtevam. Pri obravnavi kategorij kot so delovni čas, počitek, odmor, nadurno delo, nočno delo, krajši delovni čas ipd. mora delodajalec upoštevati določbe ZDR-1 in kolekivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca. V zvezi z razporeditvijo delovnega časa je smiselno, da se oblikuje pravilnik o delovnem času.

Delodajalec mora biti pri urejanju vprašanja delovnega časa dosleden, saj ima neustrezno odmerjen delovni čas za posledico njegovo prekrškovno odgovornost. V sled tega smo na upravo naslovili dopis, da do 1. 12. 2016 uredi sedanji delovni čas, ki se po sodni praksi smatra tudi diskriminatoren. Vse kaže, da bo IO SDRES primoran ostreje ukrepati, saj uprava PV na to problematiko še vedno ni ukrenila ničesar, niti se ni odzvala z kakršnim koli pisnim pojasnilom o morebitni nameravani spremembi v prihodnosti.

[hr]

Obvestilo zaposlenim, ki so podpisali pogodbo o pripravništvu 4. 1. 2016

Sindikat ugotavlja, da delodajalec neustrezno postopa pri sklepanju pogodb o zaposlitvi. Po proučitvi dokumentacije smo v sindikatu ugotovili, da trenutna praksa zaposlovanja pripravnikov ni skladna s predpisi in kolektivnimi pogodbami. Takšne pogodbe o zaposlitvi se smatrajo kot nezakonite. Vse nezakonite pogodbe o zaposlitvi se smatrajo za pogodbe sklenjene za nedoločen čas. V sled navedenega smo na Upravo PV že naslovili zahtevo, da pripravijo pogodbe o zaposlitvi, ki bodo v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami. V vašem primeru to pomeni višje plače.

[hr]

Aktualna dogajanja v Skupini HSE

Poslovodstvo družbe HSE nas je seznanilo, da so prvih 6 mesecev rezultati poslovanja skupine zelo dobri, kar pa ne velja za tretji kvartal, saj so rezultati precej slabi. V skupini HSE pripravljajo novi plan. Odstopanja so na strošku dela, storitev in nabave. 8. 12. 2016 je planirana seja nadzornega sveta HSE. Cene el. energije, zaradi podaljšanja remontov v Franciji, so na trgu narasle. Takšno stanje cen se predvideva še v začetku leta 2017, kar je po besedah poslovodstva HSE kratkoročna rešitev. Če poslovodstvo HSE ne uredi prednostnega dispečiranja ali drugih zunanjih virov je lahko skupina HSE v drugi polovici leta 2017 likvidnostno neustrezna, kar pa po besedah finančnega direktorja HSE, pomeni črn scenarij. Reševanja se bodo lotili z optimizacijo stroškov, spremembe zakonodaje-prednostno dispečiranje in prodaje el. energije končnim kupcem. Poslovodstvo HSE, vidi rešitev tudi v sinergijah med družbami, v skupini HSE, predvsem na področju informatike, računovodstva, financ, kadrovske in skupne nabave. V sled navedenega pa poslovodstvo HSE vidi rešitev tudi v skupni kolektivni pogodbi skupine HSE. Pogovori potekajo, tudi v tej smeri, da bi se socialnim partnerjem predlagala skupna kolektivna pogodba dejavnosti-vseh podjetij celotne energetike. Blok 5 v letu 2017 še ne bo obratoval. Bloka 4 in 6 pa obratujeta brez omejitev. Ker so razmera na trgu el. energije zelo dobre je vodstvo HSE sprejelo odločitev, da se poraba na deponiji lahko spusti tudi do 150.000 ton.
a3Na zgoraj navedeno menimo, da so težave v tem, da ni izdelanega energetskega koncepta Slovenije. Delavci nismo krivi, da je stanje v določenih podjetjih v energetiki zelo neurejeno in zaskrbljujoče. Medtem, ko določena podjetja v energetiki poslujejo z izgubami, določena podjetja v energetiki poslujejo z milijonskimi dobički, nekatera celo prejemajo milijonske subvencije, da ne omenjamo poslov s CO2 kuponi. Poudarjamo, ne smemo pozabiti, da so bila v preteklosti z namenom ustanovljena energetska podjetja, ki so v državni lasti, zaradi zagotavljanja neodvisne, zanesljive in nemotene dobave električne energije, zagotavljanja socialne varnosti državljanov ter več tisoč delovnih mest. Zaskrbljujoče je, da vodilni vidijo rešitev energetike predvsem v racionalizaciji oz. zniževanju stroškov dela. Problem niso delavci in delo, problem niso plače, problem vidim predvsem v politiki vodenja Slovenske energetike.

[hr]

Dobro je vedeti!

Delavske pravice so človekove pravice.
Prepovedovanje in onemogočanje vstopa v članstvo ali ustanovitve sindikata kakor tudi prisiljevanje, da se tako postopa, se na splošno šteje kot kršitev človekovih pravic, pa naj bo s strani vlade ali podjetja.
Kolektivno pogajanje:
Kolektivno pogajanje je postopek med delodajalcem in sindikatom, da se doseže sporazum o pravicah in dolžnostih zaposlenih. Cilj kolektivnega pogajanja je skleniti kolektivno pogodbo, v kateri se določijo plače zaposlenih, delovni urnik, izobraževanje in usposabljanje, varnost in zdravje pri delu ter pravice do sodelovanja pri vprašanjih, ki zadevajo delovno mesto ali podjetje. Kolektivna pogodba ima vlogo delovne pogodbe med delodajalcem ter enim ali več sindikati, s katero se določijo delovni standardi, ki presegajo zakonodajo/zakon o delovnih razmerjih. Z njo se delavcem zagotavljajo ugodnejši pogoji.
Kolektivna pogajanja lahko potekajo na treh ravneh:

  • pogodba na ravni podjetja (med upravo in sindikatom),
  • na panožni ravni (med panožno organizacijo delodajalcev in panožno sindikalno organizacijo) in
  • na nacionalni ravni (med nacionalno organizacijo delodajalcev in nacionalno sindikalno organizacijo). Kolektivno pogajanje na nacionalni ravni je lahko tudi tripartitno (vlada, delodajalci in sindikati).

Kaj so sindikati in zakaj jih potrebujemo?

Sindikati delavcem zagotavljajo večje plače in ugodnosti ter boljše delovne pogoje, v večini evropskih držav pa pravice, ki jih izborijo sindikati, veljajo tudi za druge delavce v državi in podjetju.
Sindikati so edina zaščita delavcev. Največkrat so samo oni med podjetjem/upravo in delavcem. Izjemno pomembna je zavest, da sindikati, čim več članov imajo, tem lažje in učinkoviteje branijo naše pravice.
Vprašajte se koliko pravic bi imeli delavci brez sindikatov?

NIČ VEČ NE BI IMELI a4
• nadomestil za vožnjo na delo in z dela
• regresa za letni dopust
• dodatka za prehrano
• dodatka na delovno dobo
• odpravnin
• jubilejnih nagrad

ZMANJŠANE BI BILE
• minimalna osnovna plača in
minimalna plača
• pokojnine in bolniška nadomestila
• stopnje nadomestil za težje
delovne pogoje

IMELI BI
• krajši letni dopust
• daljši delovni urnik
• več nadurnega dela
• bolj negotovo zaposlitev
• več izkoriščanja
Zelo zmotno je trditi, da delavec ne potrebuje sindikata (sindikata v pravem pomenu besede), češ zakaj bi slednji plačeval sindikatu članarino, saj bo delavske pravice branil odvetnik.
Spoštovani bralec. Odvetnik bo branil le tiste delavske pravice, ki so izborjene, kar bi na primer pomenilo brez sindikatov, da odvetnik brani za delavca po zakonu 20 dni dopusta, ali s sindikatom po kolektivni pogodbi od 26 do 45 dni.
Edini učinkovit odgovor na organiziran pohlep je organizirano delavstvo.

[hr]

Pasti nočnega dela

Od 20 do 25 ur brez spanja zmanjša naše psihomotorične sposobnosti na raven, kot bi imeli en promil alkohola v krvi, nevarnost udeležbe v prometni nesreči na poti domov pa se kar dvakrat poveča. Zelo pomembno se je torej naučiti, kako se lahko pripravimo na delo in poskrbimo za spanec tako, da čim manj ogrožamo sebe in ljudi, za katere smo ponoči odgovorni.
Poklici v katere je vključeno nočno delo neizogibno povzročajo kronično utrujenost, saj naše telo nadzira notranja biološka ura, ki leži v hipotalamusu. Tu se proizvajajo cirkadiani ritmi, ki uravnavajo naše fiziološke in vedenjske procese, kot so uravnavanje temperature, proizvodnja hormonov, budnost in spanec. Ti ritmi se ponavljajo na približno 24 ur, nanje pa močno vplivajo naravni cikli menjavanja svetlobe in teme. Ponoči se naše telo pripravlja na spanje in veliko procesov, ki so aktivni čez dan, se začne upočasnjevati. Cirkadiani ritem spodbudi nočno izločanje spalnega hormona, melatonina, zaradi česar postanemo zaspani.
Pri nočnem delu se je treba boriti proti tem ritmom, za povrh moramo po koncu nočne izmene iti domov in poskušati zaspati, čeprav nam biološka ura, dnevna svetloba in družba govorijo, da je to čas budnosti in aktivnosti.

Zavedati se moramo, da je biološko matematiko nemogoče prelisičiti, ne glede na to, kako mladi in zdravi smo sicer. Manj ko spimo, večji je primanjkljaj in bolj ogroženo je naše zdravje. ”Nočno delo, ki po definiciji obsega več kot tri nočne izmene na mesec, je IARC, Mednarodna agencija za raziskavo raka iz Lyona, uvrstila v prvo skupino povzročiteljev raka na dojki,” je opozorila doc. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela in športa.

Kako “preživeti” nočno izmeno?

Stroka trdi, da smo najbolj utrujeni in najmanj zbrani sredi noči, oziroma med tretjo in šesto uro zjutraj. Prvi nasvet je, da delamo pod čim močnejšo svetlobo in katero vrsto svetlobe si naj izberemo…Drugi nasvet je, da si raje namesto odmorov privoščimo kratek spanec do 45 min. Pri tem je potrebno opozoriti, da drugi nasvet zagotovo ni upošteval delovnega okolja delavcev v premogovnikih. Kljub temu ga objavljamo le zato, da dobite širšo sliko ugotovitev zdravstvene stroke.
Kako si opomoči od dela v nočni izmeni?

Če se je naše nočno delo končalo, moramo pač čez dan nadomestiti izpuščeno spanje, preden se vrnemo k dnevnim opravkom. Če imamo pred seboj več nočnih izmen, pa je zelo pomembno, da se skušamo naspati čim prej. Pomembno je, da telo obdržimo nastavljeno na nočni urnik. Pozneje ko gremo spat, bolj budni bomo in težje bomo zaspali, ne glede na to, kako utrujeni smo.
Vsekakor nekaj malega pojejmo in popijmo, da se ne bi zbudili zaradi lakote. Izogibajmo se alkoholu, ki sicer sprosti, vendar rahlja spanec, saj moti faze globokega spanca. Tik pred spanjem ne kadimo in se do nekaj ur pred naslednjo izmeno izogibajmo kakršnimkoli dejavnostim, zaradi katerih bi bili bolj budni. V spalnici naj bo tiho, temno in ne pretoplo. Pozabimo na tablete za spanje, saj se po njih počutimo, kot bi imeli mačka, poleg tega pa povzročajo odvisnost. Če se zbudimo prej, kot smo načrtovali, se sprostimo in morda bomo celo zaspali nazaj. Drugače pa vstanimo in se ne naprezajmo.

[hr]

Delavsko gibanje je bla gonilna sila, ki je transformirala bedo in obup v upanje in napredek. Iz golega boja, preko ekonomskih in socialnih reform se je rodilo zavarovanje za brezposelnost, pokojnine, olajšave za najšibkejše, a nad vsem – nove ravni plač, ki niso zgolj za preživetje ampak predvsem za dostojno življenje.
Kapitani industrije niso vodili transformacije; upirali so se, dokler niso bili premagani. Ko se je v tridesetih letih val sindikalne organizacije zgrnil preko naroda, je prinesel varnost ne le določenim, temveč za celotno družbo.

MARTIN LUTHER KING, JR. iz govora leta 1965

Top