Nadure so na splošno prepovedane, razen v primeru izrednih okoliščin. Delodajalec ne sme vsiljevati nadur delavcem, če je mogoče delo opraviti med rednim delovnim časom z ustrezno organizacijo in porazdelitvijo dela, porazdelitvijo delovnega časa z uvedbo novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.
Delavec je dolžan izvajati nadure v primeru izrednega povečanja obsega dela;
če je potrebno nadaljevanje dela, da se prepreči materialna škoda ali nevarnost za življenje ali zdravje ljudi;
če je treba preprečiti poškodbe delovne opreme, zaradi katere bi prišlo do prenehanja dela;
če je treba, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost v prometu;
v primeru višje sile;
in v drugih izrednih, nujnih in nepredvidljivih primerih, kot to zahteva zakon ali kolektivna pogodba za panogo. Slednja pa NE ZAHTEVA nadurnega dela zaradi izkopa dodatnih količin premoga ali medizmenskega dela.
V primeru, ko traja delo prek delovnega časa, govorimo o nadurnem delu. Omejitve opravljanja nadur so določene z zakonom. Nadure ne smejo preseči 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto. Delovni dan ne sme biti daljši od 10 ur (običajni delovni čas + nadure). Z delavčevim pisnim soglasjem se lahko letna omejitev števila nadur poveča na 230 ur letno, vendar za delavca ne sme biti negativnih posledic glede njegovega zaposlitvenega razmerja, če se ne strinja, da bi imel več kot 170 ur nadur letno.

Preverili smo sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča z namenom, da vam približamo pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev glede nadurnega dela oziroma dela prek delovnega časa.

Ali je obvezna pisna odredba nadurnega dela?

Četudi delodajalec delavcu dela preko polnega delovnega časa ni pisno odredil, ima delavec pravico do plačila, če delo dejansko opravi, vendar le, če je delo opravi z vednostjo oziroma na podlagi odločitve delodajalca.
Vir: VDSS sklep Pdp 793/2008

Zakonska določba, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti pisno, predstavlja obveznost delodajalca, da odreditev nadurnega dela delavcu sporoči jasno in določno, namenjena pa je tudi evidenci in morebitnemu nadzoru nadurnega dela. Če delodajalec krši to zakonsko obveznost in nadur ne odredi v pisni obliki, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo.
Vir: VDSS sodba in sklep Pdp 95/2013

Navkljub jasno določenemu zakonu, ki za nadure predvideva izplačilo dodatkov, delodajalci vse pogosteje namesto izplačila delavcem ponujajo dopust. t. i. kompenzacijo. Ta se lahko opravi, vendar le, če se s tem strinjata oba.
Če ste nadurno delo opravljali brez predhodne ali naknadne odredbe delodajalca, v tem primeru od njega ne morete zahtevati plačila opravljenih nadur dela. V PV upamo, da niso ušle stvari tako daleč iz kontrole. A zavajanje glede ustnih obljub o izplačilu oziroma kompenzaciji nadur pa je žal močno prisotno. SDRES se močno zavzema za odpravo teh krivic. Na račun tega smo slišali že marsikatero, a če bi nadrejeni ravnali tako kot obljubijo, bi “birokracija” bila odveč. Pred zakonom pa obljube in besed ne veljajo, če niso pisno podprte kar očitno enako velja tudi za delodajalce.

Top