Velenjski knapi, nezadovoljni tako z upravo podjetja kot svojimi sindikalnimi zaupniki, so vzeli pravico v svoje roke. Z ustanovitvijo neodvisnega sindikata se nameravajo upreti slabemu gospodarjenju, neupravičenemu znižanju plač in hišnemu redu, ki po novem lahko služi kot podlaga za krivdno odpustitev.

Knapi vedo, da je naloga sindikata, poleg ohranjanja obstoječih, borba za več pravic. Foto: STA, Facebook

Predsednik novoustanovljenega Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) Asmir Bečarević pojasnjuje, da so knapi spontano stavko sprožili že lani, ker je Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) preklical napovedano stavko ter nameraval že lani podpisati socialni sporazum za znižanje plač. Po stavki so poskušali menjati sindikalne zastopnike v SPESS, vendar jim to ni uspelo, saj so sindikalni zaupniki samovoljno spreminjali svoja pravila, trdi Bečarević.

Bečarević nadaljuje, da so poskušali upravo premogovnika prisiliti v sklic zbora delavcev, kjer bi se tem pojasnilo aktualno stanje podjetja. Tega zbora doslej ni bilo, uprava je sklicevala le delne zbore delavcev, na kar pa novoustanovljeni SDRES ni pristal, saj meni, da se poskuša posamezne skupine delavcev tako zavajati. Uprava ima svoje razloge: »Zaradi organizacije in nemotenega procesa dela (to v Premogovniku Velenje poteka v treh ali občasno tudi v štirih izmenah) smo se odločili za izvedbo delnih zborov delavcev.«

»Neupoštevanje in nespoštovanje nekaterih določil iz hišnega reda lahko v določenih primerih […] pomeni tudi hujšo kršitev delovnega razmerja, s čimer pa so zaposleni seznanjeni.« Sindikalist Bečarević odgovarja, da je nezaslišano že to, da so hišni red sprejeli brez posveta z njimi; sprašuje se, ali ga lahko zdaj krivdno odpustijo, ker je pred podjetjem nepravilno parkiral svoj avto.

Aktualno stanje premogovnika

Situacija gotovo ni rožnata, Premogovnik Velenje (PV) je bil lani zaznamovan z geomehanskim sesutjem enega od rovov in likvidnostnimi težavami, njegova krovna družba Holding Slovenske elektrarne (HSE) mu je zato finančno injekcijo dala v obliki odkupa tretjine strojne opreme, ki jim jo zdaj daje v najem. »Za prodajo oziroma nakup opreme je bila opravljena potrebna cenitev, s pogodbo pa je bila dogovorjena tudi predkupna pravica Premogovnika Velenje in dogovorjen najem opreme na način, da delovni proces ni bil nikoli ogrožen,« nam je pojasnila Petja Rijavec, vodja službe komuniciranja HSE.

V HSE še ocenjujejo, da pozitiven učinek prodaje znaša 630.339,80 evra, sindikat SDRES se ne strinja, meni, da si je PV s tem dejansko nakopal negativni učinek v višini 2,492.760 evrov, kolikor je razlika med cenitvijo strojne opreme in kupnino, ki jo je PV zanjo iztržil. Sindikalisti imajo ostre besede tudi glede posledičnega najema, saj je breme vzdrževanja opreme ostalo pri PV. Primerjali so ga z najemom avtomobila rent-a-car, pri katerem bi stroške njegovega vzdrževanja nosil najemnik. Sumijo, da so v igri interesi izčrpavanja zdravega dela PV, pri čemer sodelujejo določeni člani sveta delavcev, tako PV kot njegovega invalidskega podjetja HTZ, in socialni partnerji iz sindikata SPESS.

Enostransko poseganje v plače

Neodvisni sindikalisti omenjeni SPESS obtožujejo, da izdaja interese delavcev. S podjetjem je namreč 15. januarja sklenil socialni sporazum, na podlagi katerega uprava po mnenju SDRES posega v izhodiščne plače. Slednje v upravi zanikajo: »S sporazumom ne posegamo v izhodiščne plače in druge pravice, zapisane v pogodbah o zaposlitvi, ki so jih podpisali delavci ob sklenitvi delovnega razmerja. Za vse ukrepe, ki posegajo v pravice, zapisane v kolektivni pogodbi, sta sindikat in vodstvo podpisala anekse h kolektivni pogodbi.« SDRES, na podlagi pravnega mnenja ugovarja, da je uprava PV s SPESS podpisala le anekse h kolektivni pogodbi na ravni podjetja, knape pa še vedno ščiti panožna kolektivna pogodba, ki je prvi v hierarhiji še vedno nadrejena.

Top